
Galerija

Ljudje opravljajo najrazličnejše poklice, toda delo Britanca Davida Barberja zagotovo spada med bolj neobičajne. Njegov uradni naziv je kraljevi označevalec labodov, njegova naloga pa so tehtanje, merjenje, štetje in, seveda, označevanje novih mladičkov dolgovratih belih ptic na reki Temzi. Vsako leto se julija za pet dni odpravi na plovbo po reki, da bi opravil svoje delo. Letos njegov delovnik traja od 13. do 17. julija.
Danes so labodi zaščitene ptice.
Popisovanje labodov ima v Angliji dolgo tradicijo, ki sega v 12. stoletje. Labodi so bili v tistem času last kraljeve družine in nekaterih organizacij, ki jim je krona podelila pravico do lastništva. Ta jim ni prinesla le priložnosti za občudovanje prekrasnih ptic, ampak tudi povsem praktične koristi, saj so se labodi v tistem času radi znašli na krožnikih ob posebnih priložnostih. Danes labodov ne jedo več, štejejo pa jih še vedno, le da iz drugih razlogov. Ker gre za zaščitene ptice, so podatki o številu mladičev, njihovem zdravju in počutju labodjih družin pomembni za naravovarstvenike.

Barber delo kraljevega označevalca labodov opravlja že od leta 1993, pomaga pa mu skupina sodelavcev. Na dneve označevanja labodov oblečejo uradne uniforme in se s čolni odpravijo na reko. Ko zagledajo labodjo družino, se razvrstijo vsak na svojo stran, da jo obkrožijo. »Lahko si predstavljate, da ulov labodje družine ni preprost in da mora vseh šest čolnov sodelovati kot ekipa,« pripoveduje Barber.
Lahko si predstavljate, da ulov labodje družine ni preprost.
Mlade labode stehtajo, izmerijo in pregledajo, nato pa jim na nogo namestijo identifikacijski obroček ter jih izpustijo nazaj v vodo. Tu in tam se člani ekipe prelevijo tudi v nekakšno labodjo prvo pomoč. »Najlepši del našega poklica je, ko rešimo mladega laboda, ki se je ujel v ribiško vrvico,« pove Barber.