
Galerija

Nešteto je napovedi o koncu sveta – ena najzgodnejših je zapisana pred skoraj 4800 leti, ko se je pisec iz starodavne Asirije pritoževal nad padcem moralnih vrednot mlajše generacije, kar je po njegovem mnenju napovedovalo zlom civilizacije. Od takrat do danes se apokaliptična opozorila redno ponavljajo, največkrat brez kakršnekoli znanstvene podlage, poroča Mirror.
Večina takšnih preroštev je prihajala od verskih voditeljev in prerokov. Od judovskega vodje Simona bar Giore, ki je verjel, da bo svet izginil okoli leta 70, do sodobnih pridigarjev, ki so konec sveta napovedovali še lani jeseni. A eno opozorilo, predstavljeno pred več kot šestimi desetletji, še danes vzbuja nelagodje, ker ima določeno znanstveno težo. Novembra 1960 je ugledna revija Science objavila delo treh raziskovalcev z Univerze Illinois – Heinza von Foerstera, Patricie M. More in Lawrencea W. Amiota – ki so opozorili na možen globalni kolaps v petek, 13. novembra 2026.
Njihova vizija konca sveta ni vključevala jedrske vojne, udara asteroida ali supervulkanov, temveč problem, ki se mu je bistveno težje izogniti: prenaseljenost. Znanstveniki so analizirali demografske trende zahodnega sveta in sklenili, da medicinski napredek dramatično pospešuje rast svetovnega prebivalstva. Po njihovih izračunih naj bi število ljudi na planetu prav okoli leta 2026 “težilo v neskončnost”, kar bi povzročilo globalno pomanjkanje hrane in virov. Leta 1960 so na Zemlji živele približno tri milijarde ljudi. Danes, na pragu leta 2026, ta številka presega osem milijard, znakov resnega upočasnjevanja rasti pa še ni videti. Ocene demografov kažejo, da bi svetovno prebivalstvo lahko začelo upadati šele okoli leta 2080.
Ta ideja ni nova. Britanski ekonomist Thomas Malthus je že leta 1798 opozarjal, da bo človeštvu neizogibno zmanjkalo hrane, ker prebivalstvo raste eksponentno, medtem ko proizvodnja hrane narašča precej počasneje. Čeprav se je za zdaj pokazalo, da tehnološki in kmetijski napredek uspeva slediti rasti populacije, strah pred »maltuzijansko krizo« še vedno tli.
Zanimivo je, da se nekateri najbogatejši ljudje na svetu obnašajo, kot da takšen scenarij ni nemogoč. Mark Zuckerberg naj bi porabil skoraj 190 milijonov dolarjev za ogromno posestvo na Havajih, kjer gradi luksuzni kompleks s podzemnim bunkerjem, lastno energijo in zalogami hrane. Jeff Bezos je kupil nepremičnine na izjemno varni lokaciji na Floridi, Larry Ellison pa je praktično prevzel ves havajski otok Lanai.
Čeprav zveni kot zaplet znanstvenofantastičnega filma, te naložbe odpirajo vprašanje: se nekateri pripravljajo na scenarij, v katerem bodo hrana, prostor in varnost postali najdragocenejše valute? Bo leto 2026 res prelomno ali pa le še en datum v dolgi zgodovini neuresničenih apokaliptičnih napovedi - to bo še pokazal čas.