
Galerija

Že stoletja se katoličani zgrinjajo v italijansko mesto Torino, da bi bili v bližini znanega prta. Čaščeni kos platna, velik 4,30 x 1 m, nosi rahlo podobo sprednje in zadnje strani moškega – mnogi v njem vidijo Jezusa Kristusa. Verniki verjamejo, da so vanj po križanju zavili Kristusovo telo, pri tem pa je ostal njegov krvavi odtis kot na fotografskem posnetku. Vendar nov dokaz trdi, da v resnici ni bilo tako.
V pisnem dokumentu iz 14. stoletja francoski teolog Nicole Oresme odločno zavrača prt, ki je bil prvič odkrit v francoski regiji Champagne. Imenuje ga »jasen« in »očiten« ponaredek – rezultat prevar sumljivih »duhovnikov«. V dokumentu trdi: »Ni mi treba verjeti nikomur, ki trdi: 'Nekdo je zame storil tak čudež', saj mnogi duhovniki tako zavajajo druge, da bi od njih izvabili daritve za svoje cerkve.«
Presenetljivo je, da je med tisočimi relikvijami iz tega obdobja prav tista, ki jo je srednjeveška Cerkev najjasneje opisala kot lažno, danes najbolj znana.
Doslej neznani dokument iz let 1355–1382 je obenem tudi najstarejše zanikanje avtentičnosti znamenitega platna. O njem razpravlja dr. Nicolas Sarzeaud, zgodovinar na Katoliški univerzi v belgijskem Louvainu. »Ta kontroverzna relikvija je bila stoletja ujeta v polemiko med podporniki in nasprotniki,« je dejal. »Je pomembno zavračanje prta ... Ta primer ponuja nenavadno podroben opis duhovniške goljufije.« Oresme, poznejši škof v Lisieuxu v Franciji, je bil pomembna verska osebnost v poznem srednjem veku.
»Oresmejevo pisanje izstopa zaradi poskusa, da bi podal racionalno razlago za nepojasnjene pojave, namesto da bi jih interpretiral kot božanske ali demonske,« je dejal Sarzeaud, ki se strinja s škofom, da gre za ponarejeno srednjeveško relikvijo. »Čeprav imamo ljudi iz tega obdobja na splošno za lahkoverne, je Oresme dragocen primer kritičnega razmišljanja,« je dejal. »Zanimivo je, da je od tisočih relikvij iz tistega obdobja prav tista, ki jo je srednjeveška Cerkev najjasneje opisala kot lažno, danes najbolj znana.«
Duhovniki so leta 1354 prt v cerkvi v Lireyu, od koder izvira, strateško namestili in goljufivo predstavili kot pristen. Kontroverzna relikvija je bila v srednjem veku znana kot Lirejski prt, preden so jo 1578. prepeljali v Torino. Vodilni strokovnjak za Torinski prt, profesor Andrea Nicolotti, je rezultate označil za zgodovinski dokaz, da so že v srednjem veku vedeli, da prt ni pristen. Že davnega leta 1389 je troyeški škof Pierre d'Arcis prt označil za ponaredek – a kljub temu od takrat navdihuje katoliško pobožnost.
