V gozdu našel vikinški zaklad: masivne zapestnice iz 10. stoletja skupaj tehtajo 1,7 kilograma

Ko se je neimenovani Danec konec aprila sprehajal po gozdni poti v bližini kraja Rold na polotoku Himmerland, je opazil, da se je na površju tal nekaj zalesketalo. Stopil je bližje in z rokami razgrnil prst ter iz nje izvlekel zlati zapestnici. Čeprav bi ju lahko obdržal zase, se ju je odločil odnesti v Muzej Severne Jutlandije, da strokovnjaki ocenijo njuno vrednost v okviru danskega sistema, znanega kot danefæ, ki se uporablja za presojo zgodovinsko pomembnih arheoloških najdb. Takoj ko so kustosi zagledali masivni zlati zapestnici, jim je bilo jasno, da gre za izjemno redko najdbo iz vikinškega obdobja, poročanje Archaeology News povzema nova.rs.

Še isti dan so se odpravili na teren, kjer je bil najden prvi del zaklada. Ko so območje začeli preiskovati z detektorji kovin, so skoraj na istem mestu odkrili še tretjo zapestnico, le nekaj metrov stran pa so naprave znova zaznale kovino. Iz zemlje so izvlekli še tri zlate zapestnice, skrbno zložene druga na drugo. Vseh šest je bilo popolnoma ohranjenih. Njihova skupna teža znaša 1,7 kilograma čistega zlata. Ta zbirka, ki so jo poimenovali Roldski zaklad, velja za tretji največji zlati vikinški zaklad, kar jih je bilo kdaj odkritih na Danskem. »Gre za resnično edinstveno odkritje. V našem muzeju še nikoli nismo videli česa podobnega,« je povedal arheolog in vodja oddelka za kulturno dediščino v Muzeju Severne Jutlandije Torben Sarauw.

Razstavili jih bodo v zgodovinskem muzeju v Aalborgu, nedaleč od kraja odkritja.

V tistem času zlate zapestnice niso bile le okras

Zapestnice ustrezajo skandinavskim slogom iz vikinškega obdobja, vendar, poudarjajo strokovnjaki, so bili takšni predmeti pogosteje izdelani iz srebra kot iz čistega zlata. Po besedah arheologa je bilo zlato v tistem času skoraj izključno rezervirano za najvišji družbeni slog, zato so tovrstne najdbe izjemno redke, povzema portal N1. Posebno zanimivo pa je, da sta bili prvi dve zapestnici najdeni praktično na površju zemlje, medtem ko so bile preostale odkrite med kasnejšo arheološko raziskavo. Strokovnjaki zato menijo, da je odkritje izjemno pomembno tudi v kontekstu danske arheologije.

Strokovnjaki so zaklad datirali med letoma 900 in 1000 našega štetja, torej v obdobje, ko se je danski prostor začel združevati pod oblastjo kralja Haralda Modrozobega. V tistem času zlate zapestnice niso bile le okras, temveč tudi simbol politične moči, bogastva in visokega družbenega statusa. Muzejski strokovnjaki domnevajo, da bi bili najdeni predmeti lahko povezani z zgodnjo dansko monarhijo iz 10. stoletja, še povzema portal N1.