V jastrebovem gnezdu našli 750 let star sandal

Ko je prebivalec današnje južne Španije, ki je tam živel v drugi polovici 13. stoletja, snel svoje obuvalo, spleteno iz trav in vejic, se je to izgubilo. Kako in na kakšen način, niti ni pomembno, je pa dejstvo, da bi se v normalnih razmerah sčasoma povsem razkrojilo. A kot poroča National Geographic, ki je v teh dneh poročal o odkritju, ga je pobral bradati jastreb in odnesel v svoje gnezdo. Ker je bilo to v jami, ga je obvaroval hladen in suh zrak. Medtem ko so generacije potomcev tega jastreba skrbno vzdrževale gnezdišče, se je vse do današnjih dni namreč ohranilo v celoti, skrito med vejami.

Raziskovalci so med letoma 2008 in 2014 s pomočjo vrvi plezali po previsih do ducata gnezd bradatih jastrebov in analizirali njihovo vsebino. V enem so poleg sandala odkrili še več kot 200 drugih človeških izdelkov, med drugim tudi predmete iz srednjega veka. O najdbah poročajo v novi študiji, objavljeni v reviji Ecology. Kot piše National Geographic, bi analiza več človeških in naravnih predmetov, ki so se ohranili v gnezdih jastrebov, lahko raziskovalcem ponudila nova spoznanja o človeški zgodovini.

Popolna mikroklima

Bradati jastrebi so edina vrsta jastrebov, ki je specializirana za prehranjevanje s kostmi poginulih živali. Njihov videz je temu primerno prav strašljiv, saj si perje barvajo tako, da se kopajo v rdeče-oranžnem blatu. Živijo v gorah in pogosto gnezdijo v zaščitenih votlinah in jamah v pečinah. Tamkajšnja mikroklima lahko stoletja in stoletja varuje material, iz katerega ptice dopolnjujejo gnezda: razne veje, ovčja volna za toplotno izolacijo jajc, pa recimo kosi kozjih trupel za lačne mladiče. »Ta material se izjemno dobro ohrani skozi stoletja,« je za National Geographic povedal vodilni avtor raziskave Antoni Margalida, ki razmere v jamah primerja celo z naravoslovnim muzejem. Gnezda lahko obstanejo še dolgo po tem, ko ptice same izginejo. Bradati jastrebi so iz južne Španije namreč izginili pred približno stoletjem.

V 12 gnezdih so znanstveniki našli pravo zakladnico, tudi več kot 2100 kosti. Med človeškimi predmeti so tekstil in orodje, denimo frača iz tkanega šibja. S pomočjo radiokarbonskega datiranja so lahko tudi ocenili starost nekaterih predmetov, med njimi sandala, ki naj bi bil star okoli 750 let. Posebno zanimiv je še košček ovčje kože, starejši od sedmih stoletij, poslikan z rdečo.

Obuvalo je odlično ohranjeno. FOTO: Antoni Margalida/Livescience