
Galerija

Nekateri si zjutraj privoščijo kraljevski zajtrk, drugi si na poti v službo kupijo samo rogljiček in ga vržejo vase, tretji na prazen želodec ne zmorejo drugega kot kavo in cigareto, no, 33-letni Hrvat pa ima prav poseben ritual, s katerim začne dan – med drugim spije svoj urin!
Leonardo Gospodnetić, doma iz Šibenika, vsako jutro, ne glede na to, kje je, in to že 12 let, spije od pet do sedem požirkov svojega prvega jutranjega lulanja, čez poje žlico medu in prepoln energije, kot pravi, pol urice meditira. Šele nato se dan zanj lahko začne. Jasno je, da vsi, ki jim zaupa svojo skrivnost, najmanj čudno pogledajo, marsikdo mu niti ne verjame, a Leonardo brani svoj prav in se ne ozira na žaljive komentarje. In teh, pravi, je bilo res že veliko. »Bil sem že čudak, norec, ni, da ni. Ljudem se zdi to ogabno, kar odstopa od povprečja, je pač nesprejemljivo,« pravi in spomni na prejšnje generacije, ki so svetovale, da ko je otrok v morju recimo pohodil ježka, naj se polula na nogico. »Vedeli so namreč, da urin pomaga. Z njim so zdravili že pred pet tisoč leti,« trdi učitelj usui reikija, ki, odkar to počne, ni bil nikoli bolan, ni imel ne vročine ne viroze.
Gospodnetić zanika, da je v tako imenovani urinoterapiji osamljeni jezdec, saj da se čedalje več ljudi obrača nanj po nasvete, mu poročajo o pozitivnih učinkih, izmenjujejo si izkušnje, je pa res, pravi, da od začetka ni šlo vse gladko, kar en mesec je potreboval, da je po grlu lahko spravil tisto, kar je prej polulal v lonček.
In splačalo se je, trdi, še nikoli ni bil boljšega zdravja, ker je urin, »sestavljen iz 95 odstotkov vode, ostalo pa so minerali, hormoni in encimi«, odlična preventiva; deluje menda na vzrok bolezni, ne posledico, s čimer se ukvarja uradna medicina, uspešen je, nadaljuje, pri astmi, črevesnih boleznih, alergijah, vnetju, gangreni, ledvičnih kamnih …
In kaj na vse to porečejo zdravniki uradne medicine? »Pitje urina je čisti ekshibicionizem,« je za Slobodno Dalmacijo povedal prof. dr. Izet Hozo z medicinske fakultete v Splitu in pojasnil, da gre za odpadek, snovi, ki se jih telo z razlogom znebi.