Zakaj Nepalci sredi vročinskega vala hodijo okrog v zimski obleki in s prekritim obrazom? Razlog je bolj žalosten, kot si mislite

Marsikdo se je že začudil, ko je sredi največjega vročinskega vala pred vrati zagledal dostavljavca hrane, oblečenega v dolge rokave, jakno, včasih celo pleteno kapo in ruto čez obraz. Medtem ko domačini v lahkotnih poletnih oblačilih iščejo senco, številni Nepalci na temperaturah, višjih od 30 stopinj, naokrog hodijo oblečeni, kot bi bila zima.

Nedavno je Splitčanka prejela dostavo pri skoraj 30 stopinjah Celzija – dostavljavec iz Nepala je nosil športno obleko z dolgimi rokavi, službeno uniformo, čez pa še zimsko kapo in obraz prekrit z ruto. Na vprašanje, zakaj je tako oblečen, je preprosto odgovoril: »Ne želim porjaveti,« pišejo hrvaški mediji.

Ko svetla koža pomeni status

Njegove besede razkrivajo globlji družbeni problem, imenovan kolorizem – diskriminacija na podlagi odtenka kože. Gre za pojav, ki je razširjen v Nepalu in večjem delu južne Azije, kjer se svetlejša polt povezuje z lepoto, uspehom in višjim družbenim položajem. Temnejša koža pa pogosto pomeni prezir in predsodke.

Antropologinja Kalpana Jha pojasnjuje, da je diskriminacija po barvi kože v Nepalu tesno povezana s kastnimi in etničnimi delitvami. Že otroci se učijo stereotipov: da so nekateri »svetlejši« in s tem »boljši«, drugi pa temnejši in zato manj vredni.

Izdelki za posvetlitev kože na polici trgovine v predmestju Fordsburg v Johannesburgu. Tudi Afrika namreč doživlja trend beljenja kože, imenovanega tudi posvetlitev ali beljenje, zlasti med najstniki in mladimi odraslimi. FOTO: Gulshan Khan Afp

Trg krem za beljenje kože cveti

Trg krem za posvetlitev v Nepalu zaradi tega nenehno raste. Oglasi obljubljajo uspeh in družbeno priznanje tistim, ki postanejo svetlejši. Blagovne znamke, ki prodajajo takšne kreme, služijo milijone na račun obsedenosti s svetlo kožo.

Mediji v Indiji in Nepalu so polni oglasov, ki poveličujejo svetlo polt. Otroške zgodbe, lutke in pravljice pogosto prikazujejo junakinje s svetlo kožo kot ideal lepote.

Seveda obstajajo tudi praktični razlogi, zakaj Nepalci na vročini nosijo dolge rokave – zaščita pred soncem, prahom in insekti. A eden ključnih ostaja izogibanje porjavelosti. V družbi, kjer svetlejša polt označuje prednost, marsikdo raje prenaša vročino, kot da bi postal temnejši.

Trk dveh kultur

Fenomen kolorizma ni omejen na Nepal – razširjen je v Indiji, Pakistanu, Šrilanki, Bangladešu in drugod. Ko pa ga vidimo na ulicah v tem delu sveta, med dostavljavci in delavci, se marsikdo začuti, saj je pri nas porjavela polt znak zdravja, morja in poletja.

Prizor, ki ga zdaj pogosto vidimo na slovenskih in hrvaških ulicah, tako ni le modna ali praktična izbira. Nakazuje, da globalni predsodki in družbene norme segajo preko državnih meja, z migracijami pa se, seveda, širijo po svetu.