Župnik Hitlerjev angel

Daljnega 1894. je štiriletni deček nesrečno padel v reko Inn in se iz oči v oči srečal z grozljivo smrtjo. Sin lastnika hiše, v kateri je živel, in hkrati njegov vrstnik mu je iz ledene vode in močnih tokov pomagal na varno. Dečka pa je v odraslem življenju ločila neverjetna ironija: pogumni fant, Johann Kühberger, je postal duhovnik, nesojena žrtev utopitve pa krvnik, ki je v okrutno smrt poslal milijone: Adolf Hitler.

Biografije tajijo dogodek

Tako pričajo nemški arhivi, v katerih se je znašel članek iz dunajskega časnika Donauzeitung, ki poroča o nesrečnem dogodku v Passauu v spodnji Bavarski, kjer je Hitlerjeva družina živela od 1892. do 1894. Kakor običajno naj bi se tudi tistega januarskega dne kopica otrok igrala ob reki, ko je štiriletnemu Adolfu spodrsnilo, da je padel v ledeno mrzlo reko. Johann, ki ga ni zajela panika, mu je takoj priskočil na pomoč, k sreči je bil tudi dovolj močan, da je prijatelja potegnil iz reke. Dogodek opisuje tudi knjiga Anne Elisabeth Rosmus, današnje generacije Passaua jo še vedno pripovedujejo, toda, zanimivo, v nobeni od Hitlerjevih biografij ni mogoče zaslediti njegovega bližnjega srečanja s smrtjo. Nacistični vodja se je sicer rad spominjal srečnega obdobja iz otroštva, ki ga je preživel ob reki Inn, pogosto je omenjal tudi priljubljeno igro kavbojci in Indijanci, a da se je ta nekoč skorajda končala tragično, je očitno izbrisal iz spomina.

Božje odposlance je preziral

In čeprav časopisni članek ni navedel imena nesrečnega dečka, so številna pričevanja potrdila, da je duhovnik Kühberger rešil prav človeka, ki je v poznejšem življenju med drugimi preziral tudi božje odposlance in ki bi ga, če bi se dokopal do njega, nedvomno pokončal. Bavarska radijska postaja bo zaradi izjemnega zanimanja za legendo konec meseca pripravila oddajo z naslovom Če bi Hitler utonil, v kateri bodo sodelovali tudi potomci prebivalcev zaznamovanega nemškega kraja.