Alergični na ambrozijo?

Kihate, smrkate, oči vas srbijo, iz nosu pa se vam cedi prozoren izcedek? Zelo verjetno je, da niste prehlajeni, ampak vam telo sporoča, da ste preobčutljivi za cvetni prah pelinolistne žvrklje ali navadne ambrozije. Ambrozija namreč velja za enega izmed najmočnejših alergenov in preobčutljivost zanjo se zelo hitro širi – tako drugje po Evropi kot tudi v Sloveniji. Pred 10 leti je bilo nanjo pri nas alergičnih 10 odstotkov ljudi, danes jih je že 30. Pri osebah, ki so zanjo preobčutljive, lahko povzroča resne zdravstvene težave.

Kaj je ambrozija?

Gre za enoletno rastlino, v bistvu plevel, ki izvira iz severne Amerike, v Evropo pa so jo »pomotoma« prinesli v začetku 19. stoletja. Ker gre za izjemno trdoživo in agresivno vrsto, ki spretno izpodriva avtohtone vrste, se je razširila po celotni Evropi, najbolj pa po vzhodni. Najbolje uspeva na opuščenih obdelovalnih površinah, ob cestah in železniških tirih. Cveti od začetka avgusta do konca oktobra, odvisno od podnebnih in vremenskih razmer.

Močan alergen

Pelod ambrozije je eden najmočnejših znanih alergenov. Osebe, občutljive za njen cvetni prah velikokrat obolevajo za senenim nahodom, ob neprimernem zdravljenju pa se ta lahko razvije v astmo. Prag, ki izzove reakcijo, je zelo nizek, včasih je dovolj že manj kot 20 pelodnih zrnih na kubični meter zraka. Alergija zaradi ambrozije je lahko veliko burnejša in težave mnogo večje kot pri drugih alergijah. Zdravljenje zgolj z antihistaminiki, ki so sicer učinkoviti pri zdravljenju alergijskega rinitisa, neredko ne zadoščajo, tako da morajo prizadeti poseči tudi po kortikosteroidih, ki jih v vseh oblikah (pršila za nos, kapljice za oči in tablete) lahko predpiše le zdravnik.

Preprečite stik z alergenom

Po vročem in sušnem avgustu se nam obeta lepa jesen, kar ustreza tudi ambroziji. Do poznega oktobra bo ob zanjo idealnih razmerah v zraku njen cvetni prah in za vse alergike velja, da se mu je najbolje izogniti. Če mednje sodite tudi sami, se ob dopoldnevih zadržujte doma (takrat je koncentracija peloda v zraku najvišja), zapirajte okna in vrata stanovanja, dela zunaj hiše opravljajte neposredno po dežju, pogosto si umivajte roke, pred spanjem si operite lase, oblačil in čevljev ne sušite na prostem, pogosto se preoblačite (pelod ostane na oblačilih), redno sesajte in z mokro krpo brišite tla in pohištvo v stanovanju, v vetrovnem in sončnem vremenu se ne sprehajajte ter se izogibajte delu na polju.

Plevel, ki vas (teoretično) drago stane

V nekaterih evropskih državah so direktive za zatiranje ambrozije sprejeli že pred leti, pri nas smo se načrtno z njo začeli spopadati šele lani, ko je državni zbor z novelo o zdravstvenem varstvu rastlin ambrozijo opredelil kot škodljivo rastlino. Novela imetnikom zemljišč nalaga, da morajo obvezno zatirati in preprečevati širjenje te rastline. Za nadzor spoštovanja zakona je pristojna inšpekcija, inšpektor pa lahko imetnika ali obdelovalca zemljišča, kjer se rastlina nemoteno širi, oglobi z denarno kaznijo od 500 do 1500 evrov.

Kako je zakon učinkovit, se lahko (če seveda niste alergični) prepričate sami. Na zapuščenih njivah, vrtovih ali ob robovih cest namreč nemoteno raste ambrozija.