Alergij je vse več, tudi pri odraslih

Strokovnjaki z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik ob svetovnem tednu alergij, ki poteka med 21. in 27. junijem, opozarjajo na naraščajočo pojavnost alergijskih bolezni in na ključni pomen zgodnjega prepoznavanja simptomov, pravilnega ukrepanja in učinkovitega preprečevanja izpostavljenosti alergenom. Alergije danes spadajo med najpogostejše kronične bolezni, njihova pojavnost pa se povečuje tako pri otrocih kot odraslih, zato jih velja obravnavati resno in zavzeto.

Alergija se lahko razvije kadar koli v življenju, tudi po dolgotrajni izpostavljenosti brez simptomov, nastane pa, ko imunski sistem pretirano reagira na sicer nenevarne snovi, kot so cvetni prah, hrana, zdravila ali strupi žuželk. Najpogosteje so prizadeta dihala z zamašenim nosom, kihanjem, kašljem ali težkim dihanjem. Na koži se pojavi koprivnica ali oteklina, oči so pordele in solzeče. Pri vseh oblikah sistemske alergijske reakcije se lahko pojavijo prebavne težave, kot so slabost, bruhanje ali bolečine v trebuhu. Če se prebavne težave pojavljajo po uživanju hrane v odsotnosti drugih simptomov, je treba razmišljati o drugih diagnozah, kot je laktozna intoleranca.

Spremljanje napovedi

Izogibanje alergenom je eden ključnih ukrepov pri obvladovanju bolezni in preprečevanju poslabšanj simptomov. Pršice so pogost vzrok celoletnega alergijskega rinitisa in astme. Zadržujejo se v vzmetnicah, vzglavnikih, preprogah in oblazinjenem pohištvu. Ključno je redno prezračevanje, zmanjšanje vlage pod 50 odstotkov in pranje posteljnine pri najmanj 60 °C. Priporoča se tudi mokro čiščenje, saj lahko suho čiščenje alergen dviguje v zrak.

Cvetni prah je najpogostejši sezonski inhalacijski alergen. Koncentracije so najvišje v suhem in vetrovnem vremenu. Priporoča se spremljanje napovedi cvetenja, omejitev zadrževanja na prostem in prezračevanje v zgodnjih jutranjih urah ali po dežju. Po prihodu domov so smiselni menjava oblačil, umivanje obraza in las ter izpiranje nosu. Plesni se razvijajo v vlažnih in slabo prezračenih prostorih. Ključno je redno prezračevanje, zmanjšanje vlage in izogibanje sušenju perila v zaprtih prostorih. Priporočena sta tudi redno čiščenje klimatskih naprav in varno odstranjevanje vidne plesni.

Branje deklaracij

Alergeni domačih živali so v dlaki, slini in izločkih. Najučinkovitejši ukrep je zmanjšanje izpostavljenosti, pred neizogibnim stikom je smiselno vzeti preventivni antihistaminik. Pri alergiji na hrano je ključna natančnost pri branju deklaracij, obvezno je preverjanje glavnih alergenov, kot so mleko, jajca, oreščki, ribe in soja. Posebno tvegana je navzkrižna kontaminacija, ki lahko nastane pri pripravi hrane z istimi pripomočki ali površinami.

Pri pikih žuželk, zlasti čebel, os in sršenov, je ključna preventiva. Strokovnjaki priporočajo svetla oblačila, izogibanje sladkim pijačam na prostem, pred pitjem je vedno treba preveriti kozarec ali pločevinko. Posebno nevarna oblika alergijske reakcije je anafilaksija, ki lahko v nekaj minutah prizadene več organskih sistemov hkrati in je lahko smrtno nevarna. Prepoznamo jo po prizadetosti dihal (težko dihanje, kašelj, piskanje), prebavil (krči, bruhanje, driska), srčno-žilnega sistema (omotica, izrazita nemoč, izguba zavesti) in kože ter sluznic (izpuščaji, oteklina). Ob sumu na anafilaksijo je treba nemudoma poklicati 112 in uporabiti adrenalin, če ga ima bolnik pri sebi. Bolnik naj leži na hrbtu z dvignjenimi nogami, ob težavah z dihanjem je lahko v polsedečem položaju. Nezavestnega namestimo v stabilni bočni položaj, nosečnico položimo na levi bok.

Ob sumu na anafilaksijo je treba nemudoma poklicati 112 in uporabiti adrenalin. FOTO: Klinika Golnik