

Nadležne simptome lahko blažimo s preprostimi ukrepi. FOTO: Sementsovalesia/Getty Images

Med vožnjo z avtomobilom zapremo okna. FOTO: Jarino47/Getty Images

Trenutno poteka glavna sezona breze. FOTO: Mk-unterwegs/Getty Images



Alergija na cvetni prah, pogosto imenovana tudi seneni nahod, je ena najpogostejših alergijskih bolezni sodobnega časa. Pojavi se, ko se imunski sistem pretirano odzove na sicer neškodljive delce cvetnega prahu, ki jih rastline sproščajo v zrak predvsem spomladi in poleti. Posledica so značilni simptomi, kot so kihanje, zamašen nos ali izcedek iz nosu, srbeče oči in utrujenost, ki lahko pomembno vplivajo na kakovost vsakdanjega življenja. Zaradi podnebnih sprememb in daljšanja sezone cvetenja se s to težavo sooča vse več ljudi.
Po podatkih Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in prehrano (NLZOH) v nižinah trenutno poteka glavna sezona breze, tako da bo obremenitev ob suhem vremenu visoka. Hladna fronta z močnimi vetrovi je sicer za kratek čas zavrla sproščanje cvetnega prahu, z izboljšanjem vremena pa bo obremenitev spet porasla. Zrak bo dodatno obremenjen s sorodnimi alergeni gabra, medtem ko bo obremenitev z jesenom srednje visoka. Jesen lahko povzroči reakcije pri ljudeh, občutljivih za alergene oljke, sorodna vrsta pa je tudi forzicija, katere cvetni prah v prostor zanesemo s šopki. V zraku bo še cvetni prah cipresovk oziroma tisovk, topola, vrbe in javorja. Pojavljajo se prva zrna platane, napovedujejo strokovnjaki, in gabra.

Prisotnost alergenov v zraku izzove simptome alergijskih bolezni, na katero vplivajo trajanje, intenzivnost izpostavljenosti in alergeni potencial cvetnega prahu, pojasnjujejo na NLZOH. Alergenost zrn povečajo tudi onesnaževalci zraka, k spremembam letnega poteka sezon in višine obremenitve pa vremenske in podnebne spremembe. Večino cvetnega prahu, ki ga strokovnjaki zaznavajo v zunanjem zraku, sproščajo vetrocvetne rastline iz okolja, prinašajo pa ga tudi vetrovi iz bolj oddaljenih virov. Zimski in pomladni meseci so najbolj obremenjeni s cvetnim prahom, saj v tem obdobju cvetijo drevesa naših gozdov. Cvetni prah trav bo nagajal maja, junija in vse do konca julija. Glavna sezona ambrozije in pelina poteka v avgustu, sezona se bo iztekla konec septembra, ponekod šele oktobra.
Tistim, ki so občutljivi za cvetni prah, lahko že majhne prilagoditve v vsakdanjem življenju, ob doslednem upoštevanju zdravnikovih napotkov in uživanju morebitnih zdravil, precej olajšajo nadležne znake. Priporočljivo je, da spremljajo napovedi koncentracije cvetnega prahu (npr. na spletni strani NLZOH) in v dneh z visoko obremenitvijo omejijo zadrževanje na prostem, zlasti v jutranjih in vetrovnih urah, ko je količina cvetnega prahu v zraku največja. Ob prihodu domov se je smiselno preobleči in oprhati, saj se cvetni prah hitro oprime kože, las in tkanin. Prostore je bolje zračiti zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko je koncentracija alergenov nižja, pri tem pa lahko pomagajo zaščitne mreže ali čistilniki zraka.

Pri vožnji z avtomobilom naj bodo okna zaprta, uporaba klimatskih naprav z ustreznimi filtri pa lahko dodatno zmanjša vnos alergenov. Priporočljivo je, da perila ne sušimo na prostem, saj se ga zlahka oprime cvetni prah. Sončna očala na prostem lahko pomagajo zaščititi oči pred draženjem, medtem ko redno čiščenje bivalnih prostorov zmanjšuje kopičenje alergenov v notranjosti.