Ali ste vedeli, da lahko zaradi osamljenosti zboli tudi telo?

Biti sam in biti osamljen ni isto. Samota je lahko prijetna in celo potrebna. Kadar pa človek občuti pomanjkanje bližine, pogovora ali občutka povezanosti z drugimi, govorimo o osamljenosti, ki je negativna. Žal smo lahko osamljeni tudi sredi množice, v zakonu ali veliki družini. Ta občutek ni samo stvar počutja. Vse več raziskav kaže, da sta dolgotrajna osamljenost in socialna izolacija povezani tudi s telesnim zdravjem. Svetovna zdravstvena organizacija je socialno povezanost prepoznala kot pomembno javnozdravstveno vprašanje. Po njenih podatkih osamljenost prizadene približno vsakega šestega človeka na svetu.

Poskusimo ohraniti rutino in redne stike, pa čeprav je to le tedenski telefonski pogovor s prijateljico. FOTO: Getty Images

Toda zakaj oziroma kako lahko pomanjkanje družbe vplivalo na telo? Eden od možnih odgovorov je stres. Človek, ki se dlje počuti brez opore in povezanosti, je lahko pogosteje v stanju notranje napetosti. To lahko vpliva na spanec, krvni tlak, vnetne procese in druge telesne mehanizme. To seveda ne pomeni, da bo osamljen človek nujno zbolel, gre za povečano tveganje.

Povezanost z drugimi

Raziskave dolgotrajno osamljenost in socialno izolacijo povezujejo z večjo verjetnostjo za bolezni srca in ožilja, možgansko kap, sladkorno bolezen tipa 2 ter kognitivni upad. Vplivata lahko tudi na duševno zdravje: osamljeni so bolj izpostavljeni depresiji, tesnobi in motnjam spanja. Porušita lahko tudi vsakdanjo rutino. Ko ni nikogar, ki bi nas povabil na sprehod, pričakoval pri kosilu ali vprašal, kako smo, se lahko počasi razrahlja dnevni ritem. Kar naenkrat se manj gibljemo, obroki postanejo bolj naključni, manj je razlogov, da bi šli od doma. Ko človek zboli, je lahko še težje: bližnji pogosto prvi opazijo, da z nami nekaj ni v redu, nas spodbudijo k obisku zdravnika ali nam pomagajo vztrajati pri zdravljenju. Kadar takšne opore ni, je lahko breme bolezni še večje.

To potrjujejo številne raziskave. Tako so raziskovalci v metaanalizi, leta 2015 objavljeni v reviji Perspectives on Psychological Science, združili rezultate 70 raziskav, ki so zajele več kot 3,4 milijona ljudi. Ugotovili so, da so bili ljudje, ki so bili osamljeni, socialno izolirani ali so živeli sami, v povprečju bolj ogroženi zaradi prezgodnje smrti kot tisti z močnejšimi socialnimi vezmi.

To še ne pomeni, da osamljenost neposredno povzroča bolezen ali smrt. Na zdravje vplivajo številni dejavniki, včasih pa velja tudi obratno: človek se zaradi bolezni ali starosti umakne iz družbe in postane bolj osamljen. Kljub temu je povezava dovolj izrazita, da socialnih odnosov ne moremo obravnavati zgolj kot nekaj, kar je pomembno za dobro počutje. Tako ugotovimo, da je tudi povezanost z drugimi del skrbi za zdravje.

Kako se zaščititi

Včasih osamljenosti ni mogoče preprosto odpraviti. Partner umre, otroci odidejo, bolezen omeji gibanje, človek se preseli ali pa se krog ljudi z leti preprosto zoži. Nasvet »več se družite« v takšnih primerih postane precej neuporaben. A nekaj vendarle lahko storimo: zavestno se potrudimo, da bomo ohranjali redne stike, četudi majhne in zunaj svojega kroga. Telefonski pogovor z isto osebo vsak teden, kava s sosedom, skupinski sprehod, društvo, prostovoljstvo ali dejavnost, ki se je udeležujemo redno, lahko ustvarijo občutek pripadnosti. Ni treba imeti velikega kroga prijateljev, včasih je pomembnejši en človek, ki ve, kako smo, kot deset ljudi, ki jih poznamo le na videz.

Osamljeni smo lahko tudi v skupini. FOTO: Catherine Falls Commercial/Getty Images

In če se vrnemo k telesu – tudi to potrebuje svojo rutino. Redno gibanje, urejen spanec, zdrava prehrana in preventivni pregledi niso nič manj pomembni zato, ker živimo sami, ravno nasprotno.

A kljub vsem prizadevanjem lahko breme osamljenosti postane pretežko, tako za telo kot duha. Kadar začutimo, da je začela vplivati na našo voljo, spanje ali vsakdanje življenje, pa je prav, da poiščemo pomoč in o njej spregovorimo z zdravnikom ali strokovnjakom za duševno zdravje.