Alkoholne pijače: študija razkrila, katera je najnevarnejša in katera lahko zmanjša tveganje za smrt

Najnovejša in ena največjih raziskav doslej, predstavljena na letnem znanstvenem srečanju ameriških kardiologov (American College of Cardiology), prinaša nova spoznanja, ki bi lahko razjasnila številne, s pitjem alkoholnih pijač povezane dileme. Ta odkriva, da ni pomembno le, koliko, temveč tudi, kaj pijemo. Rezultati, ki temeljijo na podatkih več kot 340.000 odraslih oseb, spremljanih 13 let, kažejo, da žgane pijače, pivo in alkoholni jabolčnik tudi pri zmernem uživanju predstavljajo bistveno večje tveganje za zdravje kot vino.

FOTO: Iuliia Pilipeichenko/Gettyimages

Odkrita jasna povezava

Raziskovalci so med letoma 2006 in 2022 analizirali podatke iz britanske baze UK Biobank ter spremljali navade uživanja alkohola in smrtnost pri 340.924 odraslih. Rezultati so potrdili že znano dejstvo: pretirano pitje alkohola je neposredno povezano s povečanim tveganjem za smrt. V primerjavi z ljudmi, ki pijejo redko ali sploh ne, je bilo pri tistih, ki so pili večje količine alkohola:

• 24 odstotkov večja verjetnost smrti iz kateregakoli vzroka
• 36 odstotkov večja verjetnost smrti zaradi raka
• 14 odstotkov večja verjetnost smrti zaradi bolezni srca

To velja za moške, ki zaužijejo več kot 40 gramov čistega alkohola na dan (približno tri standardne pijače), in za ženske z več kot 20 gramov dnevno (približno pijačo in pol).

FOTO: Taka4332/Gettyimages

Ključna razlika v vrsti pijače

Najbolj zanimiv del raziskave se nanaša na nizko do zmerno uživanje alkohola, kjer so se pokazale pomembne razlike glede na vrsto pijače. Ugotovili so, da uživanje žganih pijač, piva ali jabolčnika v primerjavi z abstinenti tudi v manjših količinah prinaša za devet odstotkov večje tveganje za smrt zaradi srčno-žilnih bolezni. Po drugi strani pa se je vino izkazalo kot izjema. Redko do zmerno uživanje vina je bilo povezano z občutno manjšim tveganjem za smrt.

Pri zmernih pivcih tega je celo 21 odstotkov manjše tveganje za smrt zaradi bolezni srca v primerjavi s tistimi, ki alkohola sploh ne uživajo. Raziskava kaže, da povezava med uživanjem vina in tveganjem za smrt sledi krivulji v obliki črke U: najmanjše tveganje je pri vnosu med 19 in 23 grami alkohola na dan (približno en do dva kozarca). Pri pivu in žganih pijačah tak zaščitni učinek ni bil opažen; tveganje se povečuje sorazmerno s količino.

FOTO: Dragonimages/Gettyimages

Zakaj je vino drugačno?

Znanstveniki menijo, da je razlog v njegovi sestavi. Rdeče vsebuje veliko polifenolov, kot je resveratrol, ter drugih antioksidantov, ki delujejo protivnetno in ugodno vplivajo na srce in ožilje. Po drugi strani pivo in žgane pijače vsebujejo višje ravni nitrozaminov, snovi, ki lahko v telesu postanejo rakotvorne. Čeprav so prisotne tudi v vinu, so tam v zanemarljivih količinah. Raziskovalci poudarjajo tudi, da zmerni pivci vina pogosto živijo bolj zdravo,  imajo kakovostnejšo prehrano (npr. mediteransko) in alkohol pogosteje uživajo ob obrokih, kar lahko dodatno zmanjša zdravstvena tveganja.

FOTO: Viktoriia Hnatiuk/Gettyimages

Opozorilo znanstvenikov

Kljub tem ugotovitvam raziskovalci opozarjajo, da gre za opazovalno študijo, ki kaže povezave, ne more pa dokazati neposredne vzročnosti. Svetovna zdravstvena organizacija še vedno poudarja, da ne obstaja popolnoma varna količina alkohola.Ta je uvrščen med rakotvorne snovi prve skupine, njegov razgradni produkt acetaldehid pa lahko poškoduje DNK in ovira popravilo celic. Zato splošno znanstveno soglasje ostaja jasno: manj kot pijemo alkohola, bolje je za dolgoročno zdravje.