Alzheimerjeva bolezen dobiva novo orožje, Slovenijo čaka zahtevna priprava

Po zadnjih podatkih v Sloveniji živi več kot 47.000 ljudi z demenco, pri čemer se bo število zaradi staranja prebivalstva v prihodnjih desetletjih še povečevalo. »Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence in predstavlja približno od 60 do 70 odstotkov vseh primerov, zato lahko ocenjujemo, da jo ima v Sloveniji približno od 28.000 do 33.000 ljudi,« ob svetovnem dnevu alzheimerjeve bolezni in mesecu demence pojasnjuje izr. prof. dr. Milica Gregorič Kramberger, dr. med., spec. nevrologije, vodja centra za kognitivne motnje Nevrološke klinike UKC Ljubljana.

Demenca je kronična napredujoča bolezen možganov, ki se kaže z motnjami spomina, mišljenja, orientacije, prepoznavanja, razumevanja, računskih in učnih sposobnosti ter govorjenja, izražanja in presoje. Letošnji svetovni dan alzheimerjeve bolezni poteka pod geslom Zgodnja diagnoza, boljša prognoza. »Pomembno je poudariti, da številni bolniki dolgo ostanejo neprepoznani ali diagnozo dobijo pozno, zato so dejanske potrebe še večje od številk, ki jih pokažejo ocene. Slovenija ima strategijo obvladovanja demence, vendar še vedno nimamo celovitega nacionalnega registra, ki bi omogočal natančen vpogled v razširjenost bolezni.«

Na prihod nove oblike se mora ustrezno pripraviti tudi slovenski zdravstveni sistem. FOTO: Fredfroese/Getty Images

Zahtevne priprave

Uveljavljeno zdravljenje alzheimerjeve bolezni je trenutno še vedno predvsem simptomatsko, nadaljuje: »To pomeni, da z zdravili poskušamo ublažiti ali za določen čas stabilizirati težave s spominom, mišljenjem, vedenjem in vsakodnevnim funkcioniranjem, bolezni same pa s temi zdravili ne moremo ustaviti. Zelo so pomembni tudi nefarmakološki pristopi: zgodnja diagnoza, podpora svojcem, urejanje dejavnikov tveganja, telesna aktivnost, kognitivna aktivacija ter obravnava pridruženih stanj, kot so depresija, motnje spanja ali izguba sluha.« Napredek pri obvladovanju sicer neozdravljive bolezni je na obzorju: uveljavljajo se v bolezenski proces usmerjena zdravila, predvsem lekanemab in donanemab, ki ne delujejo le simptomatsko, ampak posegajo v enega od temeljnih bioloških mehanizmov alzheimerjeve bolezni – amiloidno patologijo, poudarja: »Pri skrbno izbranih bolnikih v zgodnji simptomatski fazi bolezni lahko upočasnijo napredovanje bolezni, ne pomenijo pa ozdravitve. To je zgodovinsko pomemben premik, saj doslej takšnega zdravljenja nismo imeli. Za Slovenijo to pomeni veliko strokovno in organizacijsko pripravo: pravočasno prepoznavanje kandidatov, dostop do biomarkerjev, MRI spremljanje, jasne varnostne protokole in organizacijo centrov.«

Na prihod nove oblike zdravljenja se mora ustrezno pripraviti tudi slovenski zdravstveni sistem, poudarjajo v Sekciji medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v nevrologiji. Prihod novih terapij bo zahteval dobro organizirano in pravočasno diagnostično pot ter ustrezno okrepitev večdisciplinarnih timov. »Pomemben del večdisciplinarnih timov smo zaposleni v zdravstveni negi. Medicinska sestra sodeluje pri pripravi in izvedbi zdravljenja, sistematičnem spremljanju bolnikovega zdravstvenega stanja, zgodnjem prepoznavanju neželenih učinkov, zdravstveni vzgoji in koordinaciji obravnave. Posebno pomembna je naša vloga pri podpori bolniku in svojcem,« pove Robert Rajnar, predsednik Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v nevrologiji pri Zbornici – Zvezi.

Pri tem ne smemo pozabiti na svojce in neformalne oskrbovalce, saj za eno osebo z demenco v povprečju skrbijo trije ljudje. Dolgotrajna oskrba pomembno posega v življenje celotne družine ter lahko prinaša psihične, socialne in finančne obremenitve, zato ima pomembno vlogo tudi združenje Spominčica – Alzheimer Slovenija, ki zagotavlja svetovanje, izobraževanje, skupine za samopomoč, druženje Alzheimer Cafe, program Ne pozabi me, do demence prijazne točke in druge oblike podpore.