Astmo lahko obvladujemo

Za astmo boleha okoli pet odstotkov svetovnega prebivalstva, a pogostost pri otrocih dosega celo 30 odstotkov, so decembra opozarjali strokovnjaki ob evropskem dnevu te kronične bolezni dihal, ki je ne moremo pozdraviti, jo je pa mogoče z učinkovitimi terapijami in spremembami v bivalnem okolju nadzorovati.

Trije v vsakem razredu

Težave se najpogosteje pokažejo v otroštvu in se z leti izboljšajo ter morda celo izzvenijo do pubertete, lahko pa se pojavijo tudi v katerem koli starostnem obdobju. »Po rezultatih anketne raziskave iz leta 2000 ima v Sloveniji približno 14 odstotkov šolskih otrok astmo. Zaradi oblike raziskave je sicer verjetno, da je navedena vrednost nekoliko precenjena, vendar to vseeno pomeni, da imajo astmo v povprečju skoraj trije otroci v vsakem razredu,« je opozoril Uroš Krivec, dr. med., vodja Službe za pljučne bolezni Pediatrične klinike UKC Ljubljana. Astmo spremljajo napadi oteženega dihanja z značilnim piskanjem, je pojasnil še prim. mag. Matjaž Turel, dr. med., iz Centra za pljučne bolezni in alergije Interne klinike UKC Ljubljana: »Bolnik, zlasti v odrasli dobi, ki dobi napad astme, težko diha, sope, ima plitev vdih, tišči ga v prsih in močno kašlja ob stiku z alergeni, mrzlim zrakom, po telovadbi, naporih ali ob intenzivnih čustvih. Zdravila, ki bi odpravilo astmo, ni, simptomi pa se blažijo z različnimi tabletami in inhalacijo, predvsem pa pomaga sprememba življenjskega sloga. V naši ambulanti dnevno zdravimo in spremljamo veliko bolnikov z astmo, na oddelku pa zdravimo samo tiste s hudimi poslabšanji. Na srečo je takšnih v zadnjih letih vse manj, saj so na voljo učinkovita zdravila, ki ob rednem jemanju preprečujejo poslabšanja.« Bolezni torej ne moremo pozdraviti, vendar jo lahko uspešno nadzorujemo s spremembami v bivalnem okolju in ustreznimi terapijami ter tako poskrbimo, da astma predvsem otroka čim manj ovira v vsakdanjem življenju, pri dejavnostih in igri.

Ključno zaviranje vnetja

Astmo zaznamuje posebno vnetje dihalnih poti: vzrok zanj ni znan, pojasnjujejo v Bolnišnici Golnik, dejstvo pa je, da vnetje pospešujejo in s tem astmo poslabšujejo alergeni (npr. izločki hišne pršice, različni pelodi, poklicni alergeni), virusi in nekatere bakterije. Zaradi vnetja so dihalne poti zožene, te pa še dodatno ovirajo številni dražljivci, denimo tobačni dim, ali nespecifični dejavniki, kot sta hladen in suh zrak. Nadvse značilni in neredko tudi prvi simptomi astme so nočni kašelj ali nočna dušenja, značilno med tretjo in četrto zjutraj, jutranji kašelj ali kratka sapa in težka sapa ob telesnih obremenitvah, ob povečanju vnetja dihal pa se poslabša astma. Vnetje je pri astmi škodljivo, torej ga je treba zavirati, in sicer z odstranjevanjem alergenov in dražljivcev iz bolnikovega okolja in uporabo zdravil, ki jih bolnik zaužije v obliki tablet, lahko jih prejema prek injekcije ali pa jih vdihava. Zdravila, ki jih zdravnik predpiše glede na stopnjo bolezni, delimo v dve skupini. Preprečevalci delujejo protivnetno, kar pomeni, da zmanjšujejo astmatsko vnetje sapnic in s tem preprečujejo simptome in poslabšanja astme, uporabljati pa jih je treba redno, tudi če ni težav, saj je vnetje kljub temu prisotno. Olajševalci sprostijo mišice sapnic in zmanjšajo zaporo dihalnih poti, s tem pa olajšajo dušenje in težko dihanje. Tisti s hitrim učinkovanjem so namenjeni predvsem uporabi ob poslabšanju astme, torej po potrebi. Po samovoljni opustitvi protivnetnih zdravil se astma vselej vrne, zato je pri bolniku z astmo potrebno dolgoletno, tudi dosmrtno zdravljenje.

Napadi so lahko tudi smrtni

Napadi astme se lahko zelo razlikujejo med seboj in lahko trajajo od ene ure pa do celega dneva in postanejo nevarni, če je dihanje zelo oteženo, so pojasnili v Centru za pljučne bolezni in alergije Interne klinike UKC Ljubljana. Pri hudih napadih se lahko bolnik poti, ima pospešen srčni utrip, ne more ležati ali zaspati. Zelo hudi napadi so lahko tudi smrtni, saj nizka vrednost kisika v krvi povzroči cianozo ali pomodrelost obraza, zlasti ustnic, koža pobledi in je lepljiva, za umiritev pa je treba čim prej sprostiti in razširiti dihalne poti. Na pomen javnozdravstvenega problema astme v letošnjem letu opozarja tudi Evropska komisija, ministri za zdravje držav članic so tako potrdili sklep o dejavnostih preprečevanja, zgodnjega odkrivanja in zdravljenja kroničnih bolezni dihal pri otrocih, pri teh dejavnostih pa so aktivno sodelovali tudi strokovnjaki iz Slovenije.