Bachove kapljice za premagovanje strahu

Strah nam v življenju služi, kadar se bojimo stvari, ki nas zares ogrožajo. Ne bi bilo dobro, če bi neustrašno skočili v prepad ali če se ne bi umaknili pred ognjem. Vendar nas pogosto spremlja tudi takrat, ko ni potreben in se ni česa bati. Morda nas je strah pajka ali prijaznega psa, vožnje z letalom, nastopa, pogovora s šefom ali urejanja problematičnega odnosa z bližnjim. Strah nas v življenju močno ovira, drži nas na mestu in naše življenje spreminja v pekel. Bachove kapljice nam pomagajo, da se soočimo z občutki bojazljivosti in tesnobe ter razvijamo pogum. Ni se nam treba ukvarjati s strahom in ga preganjati, nas nežno opominja Bach, samo k razvijanju njegove nasprotne lastnosti, poguma, se moramo usmeriti in postopoma bo naša težava izginila. Pri tem nam je lahko v oporo več bachovih esenc. Krinkar nam pomaga, ko natančno vemo, česa se bojimo, na primer določene živali, obiska pri zdravniku ali zobozdravniku, bolezni, smrti, bolečine, revščine, osamljenosti, obiskov v bolnišnici, dvigala, odprtih prostorov, zaprtih prostorov, vožnje z avtom … Če imamo značaj krinkarja, je mogoče, da je seznam stvari, ki se jih bojimo, prav obsežen. Toda tudi če nismo na splošno nagnjeni k temu, da se marsičesa bojimo, in ne prenesemo močnih dražljajev (hrupa, glasbe, svetlobe, sonca …), v našem življenju zagotovo pride do situacij, ki bi se jim raje izognili kot vstopili vanje. Takrat nas lahko podprejo kapljice krinkarja, da se s situacijo pogumno soočimo.

Kapljice trepetlike nam pomagajo, kadar čutimo tesnobo, ne vemo pa, česa se bojimo. Samo slutimo, da bi se nam lahko zgodilo nekaj hudega, ne vemo pa, kaj naj bi to bilo. Pogosteje se soočajo s tesnobnimi občutki ljudje, ki so bili v mladosti ali pozneje trpinčeni; že najmanjša podobnost s situacijo, v kateri so nekoč trpeli, pa četudi se podobnosti ne zavedajo, vzbudi v njih občutke nelagodja in tesnobe. Tudi zelo senzibilni ljudje pogosteje kot drugi občutijo tesnobo, ker na nezavednih ravneh sprejemajo in doživljajo marsikaj, česar ne razumejo in kar jih plaši. Ko jemljemo trepetliko, čutimo, da smo zaščiteni in varni; trepetlika nam daje zaupanje in moč.

Če se bojimo za bližnje – otroka, prijatelja, partnerja ali starše –, nam lahko pomaga esenca rdečega kostanja. Z njeno pomočjo razvijamo zaupanje, da vse poteka v naše najvišje dobro in v najvišje dobro naših bližnjih. Bližnjim smo sposobni zaupati in jih nehamo obremenjevati s svojimi strahovi zanje. Rdeči kostanj nam prinaša zavest o tem, da so naši strahovi, pa četudi za druge, naš problem in jih moramo razrešiti sami. Nimamo pravice z njimi obremenjevati bližnjih in omejevati njihove svobode.

Popon, imenovan tudi sončece, nam pomaga pri najhujših strahovih, ki se odrazijo pogosto na telesni ravni z razbijanjem srca, dušenjem, bolečinami … Ko nas preplavijo občutja groze in panike, nam pomaga ohraniti prisebnost in v težkih razmerah delujemo razsodno, hitro in situaciji primerno. Prinaša jasnost in pogum v skrajne situacije. Pogosto se je izkazala njegova pomoč pri paničnih napadih.

Češnjelika sliva pomaga pri skrajno obremenljivih mislih, da bi lahko komu kaj hudega storili ali da izgubljamo razum. Do takih misli pride zato, ker svoja čustva potlačujemo. Ko pridemo do meje, ko to več ne gre, nas prej omenjeni občutki opozarjajo, da nekaj ni v redu. Poskušamo se kontrolirati, a se bojimo, da izgubljamo nadzor. Češnjelika sliva nas uči konstruktivnega in pogumnega ravnanja s čustvi, tako da jih pravočasno in primerno izrazimo in jih tudi odpustimo stran od sebe.

Ob pitju bachovih kapljic se učimo, da moramo kljub strahu stopiti v situacije, ki nam zbujajo strah. Druge možnosti ni. Čudežno zdravilo ne obstaja, ne pri Bachu ne kje drugje. Če svojim strahovom popuščamo in ne delamo stvari, ki se jih bojimo, je takih stvari vedno več. Morda si danes ne upamo na potovanje, jutri ne na avtobus, pojutrišnjem si ne upamo iz hiše … Naše življenje postaja vse bolj utesnjeno, naš prostor se oži. Kapljice nas lahko podprejo, da se odločimo, da bomo razvijali pogum. Potem je postopoma vse manj stvari, ki se jih bojimo. Zdravnik Bach nas uči, da se »ne smemo bati potopiti se v življenje. Tukaj smo zato, da si nabiramo izkušnje in védenje, in le malo se bomo naučili, če se ne bomo soočili z realnostjo in se do skrajnosti potrudili.«