Beli šum za boljši spanec: pomaga ali gre le za placebo?

V zadnjih letih je, ko govorimo o premagovanju nespečnosti, vse bolj v ospredju tako imenovani beli šum (v angleščini white noise). Ta tako kot staromodni televizijski šumi vsebuje vse slišne zvočne frekvence enako. Poznamo tudi druge barve šuma, od bele do roza, zelene in rjave. Vsaka ima svojo značilnost.

Beli šum naj bi bil tako pomirjajoč, da naj bi njegovo poslušanje posamezniku omogočilo hitrejši in bolj trden spanec. Nekatere študije kažejo, da naj bi bil beli šum še posebno dobrodošel pri tistih, ki živijo v bolj glasnih okoljih, denimo v večjih mestih in ob večjih prometnicah. Prekril naj bi namreč vse moteče zvoke, ki jih v mestih zagotovo ne manjka.

Z vprašanjem, ali gre pri vsem skupaj za t. i. placebo učinek, torej v stilu, da če v nekaj verjameš, pa četudi za vsem skupaj ni kakih znanstvenih dokazov, potem to dejansko deluje, si strokovnjaki že več let belijo glavo. Znanstveni dokazi o belem šumu so namreč zelo različni. Nekatere študije kažejo na njegovo veliko učinkovitost, druge njegove uspavalno-pomirjajoče učinke potrdijo le pri dojenčkih in otrocih. Znanstveniki menijo, da na to, ali bomo ob predvajanju belega šuma hitreje zaspali, morda bolj vplivajo posameznikova občutljivost za hrup in značilnosti okolja, v katerem biva. Beli šum bi bil lahko učinkovit že samo zato, ker posameznik pred tem poskrbi za umik drugih motilcev spanja. Denimo iz spalnice umakne televizijski sprejemnik ter druge elektronske naprave, v celoti zagrne zavese ter si s tem ustvari popolno temo.

Ravno prav glasno

Beli šum tako ni za odpis. Če ga želite uporabljati, tako strokovnjaki, je dobro upoštevati par nasvetov. Najprej preverimo, ali nam sploh odgovarja, zato najprej prisluhnimo drugim barvam šuma. Rožnati ima na primer intenzivnejše, nižje frekvence, zaradi katerih zveni globlje kot beli. Primer rožnatega šuma so zvoki dežja ali slapu. Rjavi šum, ki, kot pišejo na spletni strani Harvard Health Publishing, še bolj kot rožnati zmanjša višje zvočne frekvence, je bolj zrnat ali grob. Morski valovi, ki butajo ob skalnato obalo, so denimo primer rjavega šuma.

Kot drugo, izberimo udobno glasnost. Preglasni beli šum lahko moti globok spanec ali sčasoma poškoduje sluh. Če med spanjem uporabljamo slušalke, vsekakor ni odveč dodatna previdnost. Napravo, ki nam bo predvajala šum, postavimo stran od postelje, najbolje na drugo stran sobe. Le tako bomo dosegli enakomerno zapolnjenost prostora z zvokom. Na koncu je še dobro upoštevati, da ga uporabljajmo dosledno, za najboljše rezultate si ga predvajajmo vsako noč, ko gremo spat.