

K zdravniku moramo, če bolečino spremljajo težave z izločanjem. FOTO: Emirmemedovski/Getty Images

Bolečino lahko sproži nenaden gib. FOTO: Olga Pankova/Getty Images

Vaja mačji hrbet zmanjšuje togost v hrbtu. FOTO: Undrey/Getty Images



Bolečino v križu čutimo na ledvenem delu hrbta, približno med spodnjim robom reber in zadnjico. Lahko je topa in stalna, lahko pa nas doleti nenadoma. Včasih se širi tudi proti zadnjici in nogi. Vzroke za bolečino je težko določiti.
Pri akutnih težavah gre pogosto za mehanske dejavnike, povezane z mišicami, vezmi, sklepi, medvretenčnimi ploščicami in načinom, kako se strukture hrbta med seboj premikajo. Bolečino lahko sprožijo nenavaden napor, dvigovanje bremena, nenaden gib ali denimo intenzivna telesna dejavnost po daljšem obdobju neaktivnosti. Med možnostmi so spremembe na medvretenčnih ploščicah, zdrs oziroma izbočenje ploščice, zoženje hrbteničnega kanala, poškodba, osteoporoza in vnetne bolezni hrbtenice. Če je vzdražena ali stisnjena živčna korenina, se lahko pojavi išias – bolečina, ki iz križa oziroma zadnjice potuje navzdol po nogi, spremljajo pa jo lahko mravljinčenje, spremenjen občutek ali oslabelost.
Križ nas lahko boli tudi zaradi težav, ki ne izvirajo neposredno iz mišic ali hrbtenice. Med možnimi vzroki so denimo ledvični kamni, pri katerih je bolečina pogosto izrazita in enostranska, določena ginekološka obolenja ter druga stanja notranjih organov. Tudi nosečnost je lahko povezana z bolečino v spodnjem delu hrbta.

Dolgotrajno mirovanje praviloma ni pot do hitrejšega okrevanja. Pri običajni bolečini v križu strokovne smernice svetujejo ravno nasprotno: ostanimo čim bolj aktivni in se, kolikor nam bolečina dopušča, vračajmo k običajnim vsakodnevnim dejavnostim. Ko gre za mišični krč, pomagajo topli obkladki ali kratkotrajno hlajenje bolečega predela. Pri zdravilih proti bolečinam je potrebna previdnost. Protivnetna zdravila, kot je ibuprofen, niso primerna za vsakogar, zato se je ob drugih boleznih ali zdravilih smiselno posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom.
Bolečina je lahko topa in stalna, lahko pa nas doleti nenadoma.
Če težave vztrajajo, se ponavljajo ali pomembno omejujejo gibanje in vsakodnevno življenje, je primeren pregled pri zdravstvenem strokovnjaku. Pri kronični bolečini je zdravljenje pogosto sestavljeno iz več pristopov, med katerimi imajo pomembno vlogo gibanje, ustrezno prilagojena vadba, rehabilitacija in obravnava dejavnikov, ki bolečino vzdržujejo.
Čeprav bolečina v križu največkrat ni nevarna, obstajajo simptomi, pri katerih je potrebna hitra oziroma nujna zdravniška ocena. Posebej resno moramo vzeti nenadno izgubo ali spremembo občutka okoli spolovila, zadnjika oziroma notranje strani stegen, težave z uriniranjem, nezmožnost nadzorovanja mehurja ali črevesja ter izrazito ali napredujočo oslabelost nog. To so lahko opozorilni znaki redkega, vendar nevarnega sindroma kavde ekvine, pri katerem pride do stiskanja živcev v spodnjem delu hrbteničnega kanala.

Pregled je nujen tudi, če se močna bolečina pojavi po resni poškodbi ali nesreči oziroma kadar obstaja sum na okužbo, zlom, rakavo obolenje ali drugo bolezen, ki bi lahko povzročila bolečine v hrbtu.