Kri opravlja vrsto življenjsko pomembnih nalog: prenaša kisik, sodeluje pri obrambi pred okužbami in pri zaustavljanju krvavitev. Bolezni krvi so zato zelo različne – od pogoste slabokrvnosti do redkejših, a lahko zelo resnih bolezni. Pri nekaterih lahko na tveganje vplivamo s prehrano, gibanjem in drugimi zdravimi navadami, pri drugih je naš vpliv majhen ali ga sploh ni. Pomembno je vedeti, kdaj lahko sami kaj naredimo, kdaj je smiseln preventivni pregled in kdaj je treba biti pozoren na znake, ki zahtevajo zdravniško obravnavo.
Prava ob pravem času
Ena najpogostejših težav je anemija oziroma slabokrvnost. Pogosto jo povezujemo s pomanjkanjem železa, vendar to ni edini vzrok. Nastane lahko tudi zaradi krvavitev, pomanjkanja vitamina B12 ali folata, kroničnih bolezni in drugih motenj. Utrujenost, šibkost, omotica in zadihanost so lahko njeni znaki, vendar sami po sebi še ne pomenijo, da smo slabokrvni. Ob dolgotrajni utrujenosti ne posežemo kar takoj po železu, najprej je treba ugotoviti, ali gre za anemijo in zakaj je nastala. Prehrana, bogata z železom in drugimi pomembnimi hranili, je lahko del preventive, pri nekaterih pa je treba odkriti in zdraviti tudi vzrok za izgubo železa.
Z uživanjem živil, ki vsebujejo železo, lahko preprečimo slabokrvnost. FOTO: Yulia Gusterina/Getty Images
Pri krvnih strdkih je slika drugačna. Globoka venska tromboza lahko povzroči pljučno embolijo, ki je lahko življenjsko ogrožajoča. Na tveganje vplivajo starost, dedna nagnjenost, predhodna tromboza, operacije, poškodbe, rak, nosečnost in nekatera zdravila, tudi dolgotrajna nepokretnost. Nekaj lahko naredimo sami: redno gibanje, izogibanje dolgotrajnemu sedenju in čimprejšnje vstajanje po bolezni ali operaciji so koristni ukrepi. Če imamo več dejavnikov tveganja, jih je dobro poznati in o njih seznaniti zdravnika. Ta bo presodil, ali so potrebni dodatni preventivni ukrepi ali preiskave.
Redno gibanje, izogibanje dolgotrajnemu sedenju in čimprejšnje vstajanje po bolezni ali operaciji so koristni ukrepi. FOTO: Valerii Apetroaiei/Getty Images
Če imamo več dejavnikov tveganja, jih je dobro poznati.
Tudi pri drugih boleznih krvi pregled ni nujno potreben samo zato, da bi nekaj preverili. Smiselnost krvne slike in drugih preiskav je odvisna od simptomov, starosti, osebne in družinske anamneze ter drugih dejavnikov tveganja oziroma nagnjenosti. Cilj ni opraviti čim več preiskav, temveč pravo ob pravem času.
Zdravo življenje ni zagotovilo
Levkemije, limfomi in multipli mielom so različne oblike krvnih rakov. Nastanejo zaradi sprememb v celicah krvotvornega oziroma limfatičnega sistema. Na njihov nastanek lahko vplivajo različni dejavniki, vendar večine ne moremo preprečiti s prehrano, gibanjem ali drugimi zdravimi navadami. Zato je pomembno tudi drugo sporočilo: človek ni vedno sam kriv za svojo bolezen. Zdrava prehrana, gibanje, nekajenje in zmerno uživanje alkohola so pomembni za zdravje in zmanjšujejo tveganje za številne bolezni, niso pa zagotovilo, da bomo ostali zdravi. Tudi človek, ki vse življenje dobro skrbi zase, lahko zboli za krvnim rakom.
Krvnega raka ne moremo preprečiti z življenjskim slogom. FOTO: Katarzynabialasiewicz/Getty Images
Pri takšnih boleznih je zato pomembno prepoznati vztrajne ali nenavadne spremembe. Dolgotrajna nepojasnjena utrujenost, ponavljajoče se okužbe, enavadne krvavitve ali modrice, nepojasnjeno hujšanje, nočno potenje ali povečane bezgavke imajo lahko številne vzroke. Če trajajo ali se stopnjujejo, jih je smiselno preveriti.
Pri dednih boleznih krvi, kot je hemofilija, je vpliv življenjskega sloga na nastanek bolezni še manjši. Genske nagnjenosti ne moremo spremeniti. Lahko pa z zgodnjim prepoznavanjem, ustreznim zdravljenjem in spremljanjem pomembno vplivamo na življenje z boleznijo.
