Boli žrelo, ne grlo: kaj bolečine povzroča, in kako ukrepati

Bolečine v žrelu so zelo pogoste in se pojavijo pri ljudeh vseh starosti. Najpogosteje so v ozadju virusne okužbe, kot so prehlad, gripa ali druge sezonske viroze, ki so v letošnji jeseni doletele že marsikoga: te okužbe povzročijo vnetje žrelne sluznice, kar povzroči pekočo ali praskajočo bolečino. Pogosto se pojavljajo tudi spremljajoči simptomi, kot so izcedek iz nosu, zamašen nos, kihanje, solzenje in kašelj.

»Virusne okužbe praviloma minejo same od sebe v nekaj dneh, pojasnjuje dr. Aleksandra Visnovič Poredoš, dr. med., spec., družinska zdravnica iz ZD Ljubljana Šiška. »Bakterijske okužbe žrela, predvsem streptokokna angina, so manj pogoste, imajo pa običajno izrazitejše znake. Povzročijo močno bolečino v žrelu, težko požiranje, povišano telesno temperaturo in občutek splošne oslabelosti. Značilno je, da ni prisoten izcedek iz nosu ali kašelj, kar to okužbo loči od virusnih. Pri streptokokni okužbi so pogosto povečane in boleče bezgavke na vratu, na mandljih pa se lahko pojavijo bele obloge. Takšne okužbe zdravimo z antibiotiki.« Bolečine v žrelu lahko povzroči tudi draženje sluznice zaradi suhega zraka v zaprtih, ogrevanih prostorih, kajenja ali izpostavljenosti tobačnemu dimu, zaradi prašnih delcev ali močnih vonjav. Kriv je lahko želodčni refluks, ki povzroča pekoč občutek, še zlasti ponoči ali po obrokih.

Vlažimo zrak

»Pri blažjih težavah si lahko veliko pomagamo sami, ni potrebe po zdravniškem pregledu. Pomembno je, da pijemo tople, a ne prevroče napitke, saj toplota sprošča sluznico in zmanjšuje občutek praskanja. Čaji, kot so timijan, materina dušica ali žajbelj, imajo naravne antiseptične in protivnetne učinke, ki pomagajo pomiriti draženje,« svetuje sogovornica. »V pomoč so tudi pastile za žrelo, ki lahko vsebujejo mentol, med, zeliščne izvlečke ali blage lokalne antiseptike in anestetike. Te zmanjšajo bolečino in navlažijo sluznico. Če draženje traja dlje ali je bolečina močnejša, lahko posežemo po paracetamolu, ki varno blaži bolečine in znižuje morebitno vročino.« Pomagamo si tudi tako, da vlažimo zrak, se izogibamo kajenju in zakajenim prostorom, pijemo dovolj tekočine in počivamo.

Večina bolečin v žrelu sicer mine sama od sebe, včasih pa je le treba k zdravniku, opozarja družinska zdravnica: »K zdravniku moramo, kadar bolečina traja več kot pet do sedem dni brez izboljšanja ali če se stanje slabša. Opozorilni znak je visoka vročina nad 38,5 °C, ki ni povezana s tipičnimi prehladnimi znaki. Prav tako je pomembno, da poiščemo pomoč, če imamo težave s požiranjem, če težko odpiramo usta ali opazimo bele obloge in močno povečane mandlje. Hitro poslabšanje splošnega počutja, enostranska močna bolečina v žrelu ali oteženo dihanje so prav tako razlogi za takojšnje posvetovanje z zdravnikom. Ti znaki lahko kažejo na bakterijsko okužbo ali druge zaplete.«

V pomoč so pastile za žrelo, ki lahko vsebujejo mentol, med, zeliščne izvlečke ali blage lokalne antiseptike in anestetike. FOTO: Marina Demeshko/Getty Images

Dr. Visnovič Poredoševa pa še opozori na pogosto zmoto: marsikdo namreč trdi, da ga boli grlo, ko gre v resnici za žrelo: »Žrelo je del telesa za usti in predstavlja stičišče dihalne in prebavne poti. Tu se najpogosteje pojavljajo bolečine pri požiranju, suhost, pekoč občutek in pordelost sluznice. Grlo pa leži nižje, v predelu adamovega jabolka, in ga sestavljata glasilki. Bolečina v grlu je zato redkejša, kaže pa se kot tiščanje, globlje draženje v vratu, hripavost ali bolečina med govorjenjem. Takšne težave se pojavijo ob vnetju glasilk (laringitisu), preobremenitvi glasu, petju, kričanju ali ob refluksni bolezni, kjer želodčna kislina draži grlo in glasilke. Prav zato je pomembno razlikovati med bolečino v žrelu in grlu, saj se lahko vzroki in zdravljenje precej razlikujejo.«

Vsaka okužba zahteva počitek! FOTO: Anatoliycherkas/Getty Images