Bolni zaradi hrane: tem živilom se raje izogibajte!

Naraščajoča poraba visoko predelanih živil je vse večja grožnja zdravju, opozarja mednarodna skupina znanstvenikov in raziskovalcev. V seriji treh člankov, objavljenih v medicinski reviji The Lancet, so pozvali države, naj za nekatere izdelke velikih živilskih podjetij uvedejo omejitve trženja in davke.

Visoko predelana živila so glavni vzrok za pandemijo kroničnih bolezni, povezanih s prehrano, opozarja 43 znanstvenikov in raziskovalcev, saj izpodrivajo sveža živila in obroke ter poslabšujejo kakovost prehrane. Na podlagi 104 dolgoročnih študij so ugotovili, da so tovrstna živila povezana z višjim tveganjem za več bolezni, vključno z debelostjo, sladkorno boleznijo, boleznimi srca, rakom in prezgodnjo smrtjo.

Visoko predelana oziroma ultraprocesirana živila so tista, ki praviloma v svoji sestavi ne vsebujejo izvornih nepredelanih živil, ampak so narejena večinoma iz snovi, ki so bile z različnimi postopki pridobljene iz teh živil (maščobe, olja, sladkor, škrob, beljakovine), modificiranih snovi (hidrogenirane maščobe, modificiran škrob) ali snovi, sintetiziranih v laboratoriju iz različnih organskih substratov ter drugih organskih virov (ojačevalci arom, barvila, drugi aditivi), so zapisali strokovnjaki z nacionalnega portala o hrani in prehrani prehrana.si; to so denimo sladki in slani predpakirani prigrizki, sladoled, čokolada, piškoti, slaščice, kruh in pekovski izdelki z aditivi (ti so pogosto predpakirani), energijske ploščice, sadni jogurti, hrenovke in drugi predelani mesni izdelki, juhe iz vrečke, margarine in namazi, žita za zajtrk, gotove jedi (zamrznjena pica, burgerji, ribje palčke), nadomestki in dopolnila obrokov (proteinski shake) ter destilirane alkoholne pijače.

Poraba te hrane po svetu predstavlja več kot polovico vseh kalorij, ki jih zaužijejo v ZDA, Avstraliji in Združenem kraljestvu, poudarjajo mednarodni znanstveniki, ki glavni razlog za globalni porast uživanja teh živil vidijo v naraščajoči gospodarski in politični moči industrije te hrane ter v prestrukturiranju prehrambenih sistemov tako, da so ti v prvi vrsti osredotočeni na dobiček.

Krivdo za spreminjanje globalnih prehranjevalnih navad v zadnjih desetletjih pripisujejo peščici velikih korporacij, ki agresivno tržijo izdelke, proizvedene iz poceni sestavin in z industrijskimi metodami. Države so pozvali, naj uvedejo opozorila na embalaži, omejijo trženje, zlasti oglaševanje, namenjeno otrokom, in obdavčijo določena visoko predelana živila, denar pa porabijo za zagotavljanje večje dostopnosti sveže hrane za ljudi z nizkimi dohodki.