Branje je zabava in fitnes za možgane, znižuje tudi raven stresa

Sončni vzhod prebuja naravo, branje knjig razsvetljuje glavo, pravi mongolski pregovor. In še kako drži, kažejo številne raziskave. A kaj, ko v zadnjih desetletjih prepriča vedno manj ljudi. Predvsem zaradi razmaha družbenih omrežij in posledično nenehnega hlastanja po različnih vsebinah na zaslonih mobilnih telefonov. Strokovnjaki izpostavljajo deset razlogov, zaradi katerih bi morali več časa nameniti branju. Prvič: branje je pravi fitnes za možgane, saj, glede na študijo iz leta 2013, aktivira več področij v možganih. In to celo za več dni. Še posebno ko se bralec zares poglobi v zgodbo. Branje lahko, ugotavlja druga študija, preoblikuje možgane in ustvari nove nevronske mreže. Raziskovalci so ugotovili, da branje krepi vizualno in slušno razumevanje, zlasti če posameznik posluša nekoga, ki bere naglas.

Ustvari nove nevronske mreže. FOTO: Brianajackson/Getty Images

Drugič. Z branjem si lahko znižamo raven stresa, in to, kot je pokazala študija iz leta 2009, za do 68 odstotkov. Že v šestih minutah branja se upočasni srčni utrip, zniža se krvni tlak in sprostijo mišice. Antistresno je tudi branje z otrokom, hkrati se s tem okrepi vez med staršem in otrokom. Tretjič. »Če želiš priti daleč v življenju, moraš prebrati veliko knjig,« je znana misel britanskega pisatelja Roalda Dahla, ki je postal znan po knjigah Čarli in tovarna čokolade in Matilda, ki so ju tudi filmsko upodobili. Gledanje videoposnetkov na Instagramu ali YouTubu ne nadomesti dobre knjige. Digitalni viri informacij so, kot pojasnjujejo strokovnjaki, uporabni, pomagajo tudi pri začetku raziskovanja. A če je želja po poglobljenem znanju o kateri koli temi zelo velika, je nujno obsežno znanje, ki ga prinaša le branje

Z njim si je mogoče izboljšati ustvarjalnost in domišljijo (četrtič) in izboljšati spomin (petič). Med branjem se namreč aktivira del možganov, ki je odgovoren za obdelavo vizualnih informacij. To je še posebno učinkovito pri branju leposlovja, ko si je treba predstavljati zapisane like in dogodke. Branje torej pomaga vizualizirati, kar beremo. Istočasno se krepi spomin, ne samo kratkoročni in dolgoročni, temveč tudi delovni. Pri slednjem gre za sposobnost pomnjenja informacij v možganih med delom pri različnih nalogah. Vsa ta stalna aktivnost pomaga ohranjati zdrave nevronske poti, to pa lahko prepreči kognitivni upad s staranjem.

Neškodljiva odvisnost

Izboljšanje koncentracije in osredotočenosti (šestič), komunikacijskih sposobnosti (sedmič) in duševnega zdravja (osmič) so dodatne prednosti branja. Zanj si je enostavno treba vzeti čas ter, kar je v zadnjih letih zaradi buljenja v mobilne zaslone vse težje, uriti osredotočenost in koncentracijo. Strokovnjaki pravijo, da se je posledično lažje osredotočiti na vsakodnevne naloge. Ker možgani med branjem shranjujejo jezikovni slog knjig, se s tem krepi sposobnost jasne komunikacije v pisni in ustni obliki. Branje zgodb, ki bralce še posebej navdušujejo, spodbuja komunikacijo. Bralci si namreč želijo poiskati nekoga, s katerim bi delili svojo bralno izkušnjo. Študije kažejo, da imajo bralci večjo empatijo, boljše socialne sposobnosti, boljšo perspektivo in jasneje razumevajo človeško naravo. Raziskovalci so že ugotovili, da biblioterapija (branje pod vodstvom terapevta) lajša depresivne simptome pri kirurških bolnikih in izboljšuje kognitivne funkcije pri bolnikih z demenco in psihozo.

Z branjem izboljšamo besedni zaklad (deveta prednost), kar strokovnjaki poudarjajo že ob vstopu v šolo. Zadnja prednost branja je zabava. In to tako velika, da marsikaterega bralca povsem zasvoji. K sreči gre za neškodljivo odvisnost, ki lahko ponudi neskončne možnosti za učenje in izboljšanje. Ne samo na osebnem, ampak tudi na profesionalnem področju.

Znižuje raven stresa. FOTO: Tatyanagl/Getty Images

Branje prinaša številne koristi. FOTO: Martin Poole/Getty Images