Solzne žleze ležijo nad zunanjim zgornjim delom očesa in proizvajajo solze, ki vlažijo ter ščitijo površino očesa. Ko se žleza vname, se lahko zgornja veka opazno poveča, oko pa postane boleče in občutljivo. Oteklina nad zunanjim kotičkom očesa, bolečina, rdečina in nenadno solzenje lahko opozarjajo na vnetje solzne žleze, strokovno imenovano dakrioadenitis. Bolezni ni mogoče vedno preprečiti, vendar lahko z ustrezno higieno, pravočasnim zdravljenjem okužb in dobrim nadzorom kroničnih bolezni tveganje občutno zmanjšamo.
Boleča zatrdlina, rdečina in oteklina ob notranjem kotičku očesa lahko kažejo na okužbo solznega mešička, ki je pogosto povezana z zamašenim solznim kanalom. Akutno vnetje solzne žleze se lahko razvije ob virusni ali bakterijski okužbi. Pojavi se lahko skupaj s prehladom ali drugo okužbo, pri kateri mikroorganizmi dosežejo očesna tkiva. Možnost prenosa povečujejo predvsem umazane roke in pogosto dotikanje oči. Najpomembnejši preventivni ukrep je temeljito umivanje rok: z milom in tekočo vodo si jih umivamo najmanj 20 sekund, še posebno pred vstavljanjem kontaktnih leč, nanašanjem ličil ali dotikanjem predela okoli oči. Oči si ne drgnemo, tudi če nas srbijo. Z rok lahko na občutljivo očesno sluznico prenesemo viruse in bakterije, pri močnem drgnjenju pa lahko tkivo dodatno razdražimo.

Eden od dejavnikov tveganja je nošenje kontaktnih leč. FOTO: Peter Dazeley/Getty Images
Čiste roke
Okužbe oči se lahko prenašajo prek brisač, robčkov, prevlek za vzglavnik, ličil in drugih predmetov, ki so prišli v stik z izločki okuženega očesa. Maskare, črtala in senčila si zato ne izposojamo. Če se razvije okužba očesa, je priporočljivo zavreči izdelke, ki smo jih uporabljali tik pred pojavom težav, saj se lahko z njimi ponovno okužimo. Prav tako redno čistimo očala in predmete, ki se jih pogosto dotikamo, denimo telefon, kljuke in stikala.
Kontaktne leče zahtevajo strogo higieno. Pred vsakim dotikom leč si moramo umiti in dobro osušiti roke. Leče čistimo in menjamo skladno z navodili proizvajalca in očesnega strokovnjaka, uporabljamo svežo tekočino ter skrbimo za čisto posodico. Ob rdečem, bolečem ali otečenem očesu leče takoj odstranimo in jih ne uporabljamo, dokler vzrok težav ni razjasnjen. Spanje z lečami, uporaba stare tekočine in izpiranje leč z vodo povečujejo tveganje za nevarne očesne okužbe.

Če so težave hude, je nujen takojšen obisk pri oftalmologu. FOTO: Casarsaguru/Getty Images
Kronično oziroma ponavljajoče se vnetje solznih žlez je lahko povezano z avtoimunskimi in drugimi sistemskimi boleznimi. Imunski sistem v teh primerih napada lastno žlezno tkivo, zato zgolj skrbna higiena vnetja ne more preprečiti. Povezano je lahko denimo s sjögrenovim sindromom, sarkoidozo in nekaterimi drugimi vnetnimi boleznimi. Pri takšnih bolnikih sta najpomembnejša dober nadzor osnovne bolezni in redno jemanje predpisanih zdravil. Kroničnega dakrioadenitisa zaradi avtoimunske bolezni pogosto ni mogoče v celoti preprečiti, mogoče pa je zmanjšati pogostost in resnost zagonov.
Pregled pri zdravniku ali oftalmologu je potreben, če oteklina hitro narašča, je predel zelo boleč ali se stanje po nekaj dneh ne izboljša. Posebno nevarni znaki so poslabšanje vida, dvojni vid, močna občutljivost za svetlobo, težave pri premikanju očesa, izbočeno oko, visoka vročina in širjenje rdečine po obrazu.