Darja Potočnik Benčič o spomladanski utrujenosti: »Gre za dejansko stanje organizma, ne izgovor«

Spomladanska utrujenost ni bolezen, temveč odziv telesa na spremembe letnega časa, torej na prehod iz zimskega v spomladanski čas. Dnevi se daljšajo, spreminjajo se vremenske razmere, kar mnogi občutimo kot zaspanost, brezvoljnost, izčrpanost oziroma vsesplošno pomanjkanje energije, celo razdražljivost in nemir; nekateri so občutljivi za vremensko dogajanje, spremljajo jih lahko omotičnost, glavobol in bolečine v sklepih.

Različni dejavniki

»Čeprav ne gre za uradno zdravstveno diagnozo, je spomladanska utrujenost precej pogosta,« pojasnjuje predsednica Lekarniške zbornice Slovenije mag. Darja Potočnik Benčič. »Gre za dejansko stanje organizma, ne izgovor. Pojavi se pri večini ljudi vsako leto. Nekateri posamezniki so lahko dovzetnejši zanjo zaradi genetskih, hormonskih ali življenjskih dejavnikov. Pogostejša je pri ljudeh, ki se malo gibajo, pretežno sedijo, imajo prekomerno telesno težo, so torej v slabši telesni pripravljenosti, pa tudi pri starejših in tistih z oslabljenim imunskim sistemom.«

Daljši dnevi prinašajo več svetlobe, sinteza serotonina se pospeši. FOTO: Antonioguillem/Getty Images

Na pojav spomladanske utrujenosti lahko vplivajo različni dejavniki, kot so spremembe v vremenskih razmerah, spremembe v cirkadianem ritmu, stres in seveda hormonske spremembe: »Daljši dnevi oziroma krajše noči lahko povzročijo hormonsko neravnovesje. Pozimi zaradi pomanjkanja svetlobe izčrpamo zaloge serotonina, tako imenovanega hormona sreče. Daljši dnevi prinašajo več svetlobe in zato se sinteza serotonina spomladi pospeši, razmerje med serotoninom in melatoninom, imenovanim spalni hormon, ki sicer prevladuje pozimi, pa se začne obračati. Tudi v telesu se torej pojavi pomlad in za prilagoditev potrebujemo čas. Pozimi se zniža tudi raven vitamina D v telesu, kar lahko prav tako povežemo z utrujenostjo. Svoje doda premik ure. Hkrati se z višjimi temperaturami razširijo krvne žile, kar lahko nekoliko zniža krvni tlak in povzroči občutek utrujenosti ali šibkosti. Spomladi se pospeši tudi presnova, telo pa potrebuje nekaj časa, da se prilagodi novemu ritmu budnosti in aktivnosti.«

Svoje doda premik ure. FOTO: Kate Aedon/Getty Images

Morda slabokrvnost?

Spomladansko utrujenost navadno občutimo od sredine marca do sredine aprila in traja od dva do tri tedne, utrujenost pa je mogoče uravnotežiti ali delno preprečiti z ustreznimi prilagoditvami, kot so redno gibanje na svežem zraku, pestra prehrana in dovolj spanja ter skrb za duševno zdravje.

»Spomladanska utrujenost je običajno prehodno stanje, če pa traja dlje ali je zelo izrazita, je smiselno pomisliti tudi na druge možne vzroke. Dolgotrajna utrujenost je lahko povezana z različnimi zdravstvenimi težavami, kot so slabokrvnost, motnje delovanja ščitnice, pomanjkanje vitamina D ali B12, motnje spanja, depresija ali kronične bolezni. Po priporočilih zdravstvenih strokovnjakov je obisk zdravnika smiseln, če utrujenost traja več tednov, če se pojavljajo tudi drugi simptomi, na primer izrazita zaspanost, vrtoglavica, nepojasnjeno hujšanje, zadihanost, motnje spanja ali koncentracije, ali če utrujenost pomembno vpliva na vsakodnevno delovanje,« dodaja sogovornica in sklene: »Ne iščite čudežne tabletke. Simptome spomladanske utrujenosti je mogoče zelo dobro blažiti z redno telesno aktivnostjo, sprostitvenimi tehnikami, uravnoteženo prehrano, zadostnim spanjem in izogibanjem prevelikemu stresu. Če ste v slabši telesni in duševni kondiciji, kar pogosto hodi z roko v roki, nikoli ni prepozno za nov začetek. Najprej pa razmislite, ali gre res za spomladansko utrujenost ali za prehiter tempo življenja.«