Čakalne dobe v zdravstvu se daljšajo in zdi se, da odgovorni, ki bi morali najti kakšno rešitev, tavajo v temi. Predlagali in poskusili so že marsikaj, a učinka ni. Vedno dlje se čaka na preglede pri specialistih, tudi tisti s stopnjo zelo nujno na napotnici, pogosto na obravnavo čakajo tedne, kar je lahko v nekaterih primerih usodno.
Vedno daljše čakalne vrste pa niso le pri specialistih, po več tednov je treba čakati tudi na fizioterapijo po težki poškodbi, operaciji, menda zaradi tistih, ki so fizioterapevte obiskovali zaradi kroničnih bolečin. Slednje sicer ni več mogoče, vsaj ne na račun zdravstvenega zavarovanja.
183 dodatnih ambulant so odprli v zadnjih desetih letih.
Težave nastajajo, kljub temu da dandanes v zdravstvu dela skoraj 1000 fizioterapevtov več, kot pred desetimi leti, kar se zdi kontradiktorno, a populacija se stara, s starostjo pa se poveča potreba po zdravniški obravnavi, tudi fizioterapevtski, fizioterapija pa v povprečju tudi dlje traja.
Več fizioterapevtov ne pomaga
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) kot najboljšo rešitev za skrajševanje čakalnih dob sicer vidijo v »sodelovanju fizioterapevtov z družinskimi zdravniki, ki naj bi imeli celovit pregled nad celotnim zdravljenjem pacienta«. Vlaganje dodatnega denarja in povečevanje števila timov po njihovih ugotovitvah namreč ne bo prispevalo k skrajševanju čakalnih dob v fizioterapiji.
Več fizioterapevtov po mnenju ZZZS ne bo pomagalo pri krajšanju čakalnih dob. FOTO: Wavebreakmedia/Getty Images
»Podatki kažejo, da se zgolj s povečanjem števila ambulant fizioterapije na primarni ravni v zadnjih 10 letih za 183 dodatnih ambulant (36-odstotno povečanje - iz 510 ambulant v letu 2014 na 693 ambulant v letu 2024) ni enako sorazmerno povečalo tudi število obravnavanih oseb v teh ambulantah, saj je bilo v letu 2014 obravnavanih 150.653 oseb, v letu 2024 pa 176.850 oseb, kar predstavlja 17-odstotno povečanje (v primerjavi s 36-odstotnim povečanjem števila ambulant),« še navajajo na ZZZS.
Da bi čakalne vrste vsaj poskušali zmanjšati, je razširjeni strokovni kolegij za fizioterapijo namreč že oktobra na ministrstvo za zdravje naslovil dopis s predlogi za skrajšanje čakalnih dob, med predlogi pa je tudi preusmerjanje bolnikov, ki fizioterapijo potrebujejo zaradi kroničnih težav, v centre za krepitev zdravja.
Raje na delavnico o zdravem življenju
Tam bi se namreč kronični bolniki naučili, kako se sami spopadati z bolečinami, kako jih omiliti, o pomenu gibanja na splošno počutje in podobno. Ravno tukaj pa nastane težava. Ker v centrih za krepitev zdravja izvajajo programe, namenjene v prvi vrsti spremembam življenjskega sloga, se jim ne zdi primerno, da zdravstveni domovi k njim napotujejo kronične bolnike, ki potrebujejo obravnavo fizioterapevta.
Skupinske zdravstveno-vzgojne delavnice pri zdravstvenih domovih so namenjene tudi kroničnim bolnikom kostno-mišičnih obolenj.
V ljubljanskem centru zdravja lahko denimo najdemo krajše ali bolj poglobljene delavnice z naslovi: zdravo živim, zvišane maščobe v krvi, zvišan krvni tlak, ali sem FIT?, tehnike sproščanja, zdravo jem, gibam se, spoprijemanje s stresom, opuščanje kajenja, zdravi odnosi in podobno. Na prvi pogled nič, kar bi lahko pomagalo nekomu s kroničnimi bolečinami denimo sklepov, takšne programe namreč šele pripravljajo, trenutno poteka pilotni projekt Posodobitev obravnave mišično-skeletnih bolečin na primarni ravni.
»Trenutno se v programe vključujejo pacienti z blažjimi stanji z namenom preprečevanja akutnih poslabšanj oziroma poslabšanj, ki skozi čas vodijo v kronično poslabšanje funkcionalnih zmogljivosti,« pravijo na ljubljanskem Centru za krepitev zdravja.
A na ZZZS so odločni: »Skupinske zdravstveno-vzgojne delavnice pri zdravstvenih domovih so namenjene tudi kroničnim bolnikom kostno-mišičnih obolenj, še posebej tiste o zdravem življenjskem slogu.«
Populacija se stara, s starostjo pa se poveča potreba po zdravniški obravnavi, tudi fizioterapevtski, fizioterapija pa v povprečju tudi dlje traja. FOTO: Lyndon Stratford/Getty Images
Le v primeru akutnega poslabšanja
Na izvajalce splošnih ambulant, fizioterapevtskih storitev, bolnišničnih in zunajbolnišničnih zdravstvenih dejavnosti, dispanzer za ženske ter Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) so naslovili tudi dopis, v katerem so jih opozorili, da je »v primeru kroničnih kostno-mišičnih bolezni napotovanje na fizioterapijo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja strokovno utemeljeno in dopustno le, če gre za akutno poslabšanje tega zdravstvenega stanja«.
Drugače povedano – če vas mučijo kronične bolečine, obiščite delavnico o zdravem življenju in pomenu gibanja, fizioterapijo pa prepustite tistim, ki okrevajo po poškodbi ali operaciji.
