Češpljev kolač

Razlike so, vendar jih prepustimo strokovnjakom sadjarjem, zame pa veljajo predvsem v količini soka, ki ga oddajajo, posledično barvi izdelka in – ne nazadnje okusu, ki ga seveda najprej zaužijemo z očmi. Ker slive in njihove različice spadajo v skopo skupino sadežev, ki so bili na voljo našim prednikom in so jih ti uporabljali v vsakem letnem času, se je negoval in razvijal tudi način njihove obdelave. Redke sestavine, s katerimi so gospodinje morale ustvarjati obroke, so jih silile k inovativnosti in sestavljanju danes morda nenavadnih sladko-slanih kombinacij. Del te kreativnosti so naložile tudi tistim, ki so hrano obdelovali in jo poskusili čim več uskladiščiti za čas, ko svežih sadežev ne bo na voljo.

Ne morem mimo babičine pripovedi, kako se še živo spominja lupljenja sliv, oblikovanja v čim bolj enake enote in naknadnega sušenja. Slivarji so se imenovale skupine, ki so bile sprva organizirane v okviru kmetij na območju Goriške, Brd, Posočja in Vipavske doline. Razvili so prav posebno tehniko, njene zametke najdemo pri naših zahodnih sosedih. Rezultat se je imenoval prunela ali pozneje prinela na območju Bizeljskega. Z znanjem so Primorci namreč šli v svet in ozaveščali prebivalstvo s slivami rodovitnega območja.

Precizna obdelava ravno prav zrelih sadežev (preostale so porabili za žganje, marmelade in druge izdelke) je zahtevala vedno več natančnih rok, saj jih ob lupljenju niso smeli poškodovati. Proces se je nadaljeval z zlaganjem na lese, pečenjem v žveplenkah, sušenjem na žgočem soncu in čez nekaj dni šele razkoščičenjem. Postopek so nato ponovili, in ko so bile vse primerno suhe, da bodo zdržale dolgo zimo, so jih spravili na varno. Po navadi jih je bilo nekaj manj, saj se je med delovni proces prikradlo nevidno darilo lupilcem. Stehtali so jih pred obdelavo in tako so jih med delom nekaj pohrustali kar sami. Ja, nič drugače kot danes, ko si marsikdo prizadeva vzeti kaj vmes in to prikriti, a če gre za sadje, mu je seveda oproščeno. Najejte se telesu nepogrešljivih elementov, ki jih vsebujejo.

• 50 dag moke
• 2 dl mleka
• pol žličke soli
• 2 žlici masla
• 1 žlica kisle smetane
• 3 žlice sladkorja
• 2 jajci
• 1,2 kg češpelj
• meta, limeta, cimet
• sladkor v prahu za posip

Priprava:

• Pripravi kvasec: v pol dl toplega mleka daj žličko sladkorja in nadrobi kvas.
• Pusti vzhajati do vrha posodice.
• V moko zlij preostalo mleko, dodaj jajce in druge sestavine ter s kvascem premesi testo.
• Pokrij in znova pusti vzhajati vsaj pol ure.
• Češplje izkoščiči.
• Natrgaj listke mete in limete ter skupaj s cimetom vmešaj med češplje.
• Testo razvaljaj in ga daj v namaščen pekač.
• Češplje potresi po testu od roba do roba in jih malce potisni vanj.
• Pusti 15 minut in nato peci v pečici približno 25 minut na 180 stopinjah.
• Pečeno potresi s sladkorjem v prahu.