Ljubljanski Cankarjev dom je maja gostil 13. mednarodno konferenco o demenci ASK 2026 z naslovom Demenca danes: izzivi in rešitve, ki jo je organizirala Spominčica – Alzheimer Slovenija, Nacionalno strokovno združenje za pomoč pri demenci. Dogodek je združil domače in tuje strokovnjake, predstavnike zdravstvenega in socialnega sistema, raziskovalce, odločevalce, osebe z demenco in njihove svojce. Osrednje sporočilo srečanja je bilo, da demenca ni zgolj zdravstvena diagnoza, temveč kompleksen družbeni izziv, ki zahteva usklajeno delovanje zdravstva, socialnega varstva, lokalnih skupnosti in civilne družbe.
Predsednica Spominčice – Alzheimer Slovenija Štefanija L. Zlobec poudarja, da ima demenca tisoč obrazov, zato jo je treba obravnavati z različnih vidikov. Prav zato je konferenca združila strokovnjake z različnih področij, od nevrologije in psihiatrije do socialnega varstva, paliativne oskrbe in skupnostnih programov.
Na konferenci ASK 2026 je nastopila tudi Angela Bradshaw iz evropskega združenja Alzheimer Europe. FOTO: Janez Marolt
Nova spoznanja prinašajo novo upanje
Veliko zanimanja so pritegnila predavanja članov strokovnega sveta Spominčice – Alzheimer Slovenija o zgodnjem odkrivanju bolezni in novih možnostih zdravljenja. Nevrologinja Milica Gregorič Kramberger je predstavila razvoj biomarkerjev, ki omogočajo vse zgodnejše prepoznavanje alzheimerjeve bolezni, ter sodobne terapevtske pristope, ki po dolgih letih raziskav prinašajo prve pomembnejše premike pri zdravljenju.
Na pomen zgodnjega prepoznavanja sprememb v možganih je opozoril tudi nevrolog Zvezdan Pirtošek. V predavanju o povezavah med gibanjem, mišljenjem, parkinsonovo boleznijo in demenco je predstavil nova spoznanja nevroznanosti, ki omogočajo boljše razumevanje procesov staranja možganov in razvoja nevrodegenerativnih bolezni.
Da razvoj zdravljenja ni več zgolj oddaljena prihodnost, je poudarila tudi Štefanija L. Zlobec. Po njenih besedah se nova zdravila za alzheimerjevo bolezen že uporabljajo v nekaterih evropskih državah, kar vliva upanje bolnikom in njihovim družinah. Ob tem opozarja, da bo zaradi staranja prebivalstva število oseb z demenco v prihodnjih desetletjih še naraščalo, zato bo zgodnja diagnostika postajala vse pomembnejša.
Prof. dr. Zvezdan Pirtovšek na konferenci ASK 2026 FOTO: Janez Marolt
Kakovost življenja je več kot zdravljenje
Pomemben del konference je bil namenjen kakovosti življenja oseb z demenco. Nevrolog Martin Rakuša je opozoril na pogosto spregledano težavo bolečine pri osebah z demenco. Ker te svojih težav pogosto ne znajo jasno izraziti, lahko neprepoznana bolečina vodi v dodatne vedenjske in zdravstvene zaplete.
Psihiatrinja Polona Rus Prelog je predstavila psihiatrične vidike demence ter opozorila na pomen prepoznavanja depresije, tesnobe in drugih duševnih stisk, ki pogosto spremljajo demenco. Celostna obravnava zato ne sme biti omejena le na kognitivne motnje, temveč mora vključevati tudi skrb za duševno zdravje.
Predsednica Spominčice – Alzheimer Slovenija Štefanija L. Zlobec v družbi Angele Bradshaw in prof. dr. Milice Gregorič Kramberger FOTO: Janez Marolt
Posebno pozornost so namenili nefarmakološkim oblikam podpore. Predstavljeni so bili primeri glasbene terapije, terapevtskega pletenja, pisanja življenjskih zgodb, ustvarjalnih delavnic in dejavnosti v naravi. Psihiatrinja Zdenka Čebašek Travnik je poudarila pomen stika z naravo in gibanja na prostem, ki lahko zmanjšujeta stres ter izboljšujeta splošno počutje oseb z demenco. Ob tem je skupaj z Ano Hribar Podkrajšek predstavila Pot za spomin, ki so jo septembra lani odprli ob pridružitvi Arboretuma Volčji Potok k mreži demenci prijaznih točk. Kot smo izvedeli, gre za kilometer dolgo lahko dostopno in varno pot, ki jo po želji lahko podaljšamo do galerije in kavarne, na voljo pa je tudi izposoja pripomočkov, kot sta invalidski voziček ali posebna košarica z navodili in predmeti iz narave. Po vnaprejšnjem dogovoru lahko obiskovalce spremlja družabnik ali usposobljen vodnik za osebe z demenco.
»Pri demenci pravzaprav ni klasične rehabilitacije,« pravi predsednica Spominčice. »Najpomembnejše so aktivnosti, ki človeka ohranjajo aktivnega in vključenega.« Med koristnimi dejavnostmi omenja sprehode, vrtnarjenje, ustvarjanje, kuhanje, ples in druženje. Po njenih besedah ljudje, ki ostajajo dejavni in socialno vključeni, pogosto dlje časa ohranjajo svoje sposobnosti.
Prof. dr. Božidar Voljč je bil med govorci na konferenci ASK 2026 FOTO: Janez Marolt
Družine potrebujejo podporo
Slovenija je med prvimi evropskimi državami sprejela nacionalno strategijo za obvladovanje demence in ima zdaj že njeno drugo različico za obdobje do 2030. Spominčica – Alzheimer Slovenija je kot aktivna članica interdisciplinarne delovne skupine sodelovala pri pripravi obeh strategij. Številni izzivi so še pred nami – največji je organizirana pomoč na domu.
Po ocenah strokovnjakov kar okoli 90 odstotkov oseb z demenco še vedno živi doma, glavno breme oskrbe pa nosijo svojci. Ti se pogosto spopadajo z izgorelostjo, pomanjkanjem informacij in občutkom nemoči.
»Če želimo, da ljudje z demenco čim dlje ostanejo doma, moramo pomagati tudi njihovim družinam. Brez ustrezne podpore je to breme pogosto pretežko,« opozarja Štefanija L. Zlobec. Zlasti velika je potreba bolj dostopni dolgotrajni oskrbi, usposobljenih izvajalcih pomoči na domu in dnevnih centrih za osebe z demenco.
Na konferenci so predstavili tudi primere dobrih praks iz tujine, med drugim iz Avstralije, kjer imajo bolje razvite modele podpore v domačem okolju in specializirane storitve za osebe z demenco ter njihove svojce.
Delavnice na konferenci ASK 2026 FOTO: Janez Marolt
Pot do demenci prijazne družbe
Tema razprav je bilo tudi ustvarjanje demenci prijaznih lokalnih skupnosti. Spominčica že več let razvija mrežo demenci prijaznih točk, v katero je zdaj vključenih več kot 500 različnih organizacij, ustanov in podjetij po Sloveniji. Med njimi so zdravstveni domovi, lekarne, knjižnice, banke, pošte, muzeji, policija in številni drugi javni prostori. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je že leta 2020 prepoznala pomen slovenskih demenci prijaznih točk in jih uvrstila med inovativne dobre prakse na področju demence.
Cilj teh pobud je zmanjševanje stigme ter ustvarjanje okolja, v katerem lahko ljudje z demenco in njihovi svojci živijo varneje in ostanejo čim dlje aktivni člani družbe. Poseben poudarek je bil namenjen tudi razvoju demenci prijaznih občin, pri čemer se povezujejo zdravstvene ustanove, socialne službe, društva, prostovoljci in lokalne skupnosti.
Zaključna okrogla miza je prinesla enotno sporočilo: prihodnost obravnave demence ni odvisna le od novih zdravil in diagnostičnih metod. Enako pomembni so podpora družinam, dostopne storitve v lokalnem okolju ter družba, ki zna prepoznati potrebe oseb z demenco in jim omogoči dostojno življenje tudi po postavitvi diagnoze.
Okrogla miza na konferenci ASK 2026 FOTO: Janez Marolt
Štefanija L. Zlobec: »Največji izziv je pomoč na domu«
Ob robu 13. mednarodne konference o demenci ASK 2026 smo se pogovarjali s predsednico Spominčice – Alzheimer Slovenija Štefanijo L. Zlobec.
Kaj je bilo osrednje sporočilo letošnje konference?
Demenca ni samo zdravstveni problem. Gre za »bolezen«, ki vpliva na celotno družino in skupnost, zato potrebujemo povezovanje zdravstvenega, socialnega in lokalnega okolja.
Kje vidite največje pomanjkljivosti v Sloveniji?
Največji izziv ostaja pomoč na domu. Večina ljudi z demenco živi doma, njihovi svojci pa pogosto nimajo dovolj podpore in možnosti za razbremenitev.
Poleg zagotavljanja ustrezne podpore na domu je izjemno pomembna tudi preventiva ter ozaveščanje javnosti o dejavnikih tveganja in možnostih za zmanjševanje tveganja za razvoj demence.
Prav tako si v Spominčici prizadevamo, da bi Slovenija čim prej omogočila dostop do novih zdravil za demenco ter podpirala nadaljnji razvoj in uvajanje novih načinov zdravljenja, ki prinašajo pomembno upanje za osebe z demenco in njihove svojce.
Kaj pomenijo nove terapevtske možnosti?
Po dolgih letih raziskav imamo končno zdravila, ki prinašajo novo upanje. To je pomemben napredek za osebe z demenco, svojce in prihodnje generacije.
Zakaj toliko poudarjate demenci prijazne skupnosti?
Ker lahko veliko naredimo vsi. Če ljudje razumejo demenco in vedo, kako pomagati, je življenje oseb z demenco bistveno lažje in varnejše.
Ste optimistični glede prihodnosti?
Sem. V zadnjih desetih letih smo dosegli velik napredek pri ozaveščanju, zmanjševanju stigme in pripravi sistemskih rešitev. Pot je še dolga, vendar gremo v pravo smer.
Članek je bil objavljen v oglasni prilogi Aktivni & zdravi.
