Dišeča rastlina za boljši spomin, manj tesnobe in zaščito pred alzheimerjevo boleznijo

Čeprav ga najpogosteje povezujemo s pečenim krompirjem ali mesom, ima rožmarin v tradicionalni medicini dolgo zgodovino uporabe. Danes znanost potrjuje tisto, kar so naši predniki vedeli že stoletja: ta rastlina premore veliko širši učinek kot le izboljšanje okusa hrane.

Od antike do laboratorija

Povezava med rožmarinom in spominom ni nova. Že v stari Grčiji in Rimu so ga uporabljali za boljšo koncentracijo in lažje pomnjenje. Sodobne raziskave nakazujejo, da je v tem nekaj resnice: v eni izmed študij so udeleženci, izpostavljeni vonju rožmarina, dosegali boljše rezultate pri nalogah spomina kot tisti v nevtralnem okolju. Kako deluje na možgane? Predvsem spodbuja prekrvavitev, tudi v centralnem živčevju, kar izboljša oskrbo s kisikom in hranili.

Poleg tega deluje pomirjujoče, nekatere raziskave kažejo, da lahko njegov vonj zmanjša tesnobnost in izboljša spanec, kar posredno vpliva na boljšo koncentracijo in spomin. Pomembno vlogo imajo tudi njegove učinkovine. Ena izmed njih, 1,8-cineol, preprečuje razgradnjo acetilholina, nevrotransmiterja, ključnega za učenje in spomin. Z ohranjanjem njegove lahko rožmarin pomaga pri ohranjanju kognitivnih sposobnosti, zlasti tistih, katerih upad je pogojen s staranjem.

FOTO: Artfully79/Gettyimages

Nova odkritja

Rožmarin je bogat z antioksidanti, ki ščitijo možganske celice pred oksidativnim stresom, enim glavnih vzrokov za kognitivni upad. Posebej izstopa karnozična kislina, močna spojina s protivnetnim delovanjem. Leta 2025 so znanstveniki razvili njeno stabilnejšo različico, imenovano diAcCA. V predkliničnih raziskavah je ta izboljšala spomin, povečala število sinaps (povezav med možganskimi celicami) ter zmanjšala ravni beljakovin, povezanih z alzheimerjevo boleznijo. Zanimivo je, da se diAcCA aktivira le v vnetih delih možganov, kar bi lahko zmanjšalo stranske učinke. Raziskave na živalih za zdaj ne kažejo toksičnosti, rezultati pa vzbujajo upanje za prihodnja klinična testiranja na ljudeh.

FOTO: Kazmulka/Gettyimages

Širše koristi

Koristi rožmarina niso omejene le na možgane. Tradicionalno se uporablja za lajšanje prebavnih težav, napihnjenosti in vnetij. Spojine, kot sta rožmarinska in ursolna kislina, so znane po protivnetnem delovanju po vsem telesu. Dober je za kožo: raziskave kažejo, da pomaga pri aknah in ekcemih, medtem ko lahko karnozična kislina deluje proti staranju, saj ščiti kožo pred poškodbami zaradi sonca. Rožmarinovo olje ima protimikrobne lastnosti in kaže potencial pri konzerviranju hrane ter v farmacevtski uporabi.

FOTO: Yelenayemchuk/Gettyimages

Previdnost pri uporabi

Za večino je rožmarin, če ga uporabljamo v prehrani, čajih ali aromaterapiji, varen. Vendar so koncentrirani izvlečki in večje količine v določenih primerih tvegani. Prekomerno uživanje povzroči bruhanje, v redkih primerih tudi napade, zlasti pri ljudeh z epilepsijo. Obstaja možnost, da spodbuja krčenje maternice, zato se nosečnicam večjih količin ne priporoča. Vpliva tudi na delovanje nekaterih zdravil, na primer tistih za redčenje krvi, zato je pred uporabo prehranskih dopolnil priporočljivo posvetovanje z zdravnikom. Rožmarin je očitno veliko več kot le začimba. S koreninami v tradiciji in vse močnejšo podporo znanosti bi lahko igral pomembno vlogo pri zdravljenju različnih kroničnih bolezni. Do tedaj pa ga v obrokih, čaju ali z njegovim preprosto vključimo v vsakdan, kar je majhen korak s potencialno velikimi koristmi, navaja t-portal.