Dobro jo je poznati: resnica o učinkih soka zelene na zdravje

Čeprav zelena res vsebuje številne koristne vitamine, minerale in rastlinske spojine, strokovnjaki opozarjajo, da njen sok ni čudežno zdravilo. Ne more izničiti posledic dolgoletne nezdrave prehrane, odstraniti oblog iz krvnih žil ali nadomestiti zdravljenja povišanega krvnega tlaka in drugih bolezni. Kot del raznolike in uravnotežene prehrane pa je lahko osvežilen način za vnos tekočine in nekaterih pomembnih hranil.

Večino zelene sestavlja voda

Zelena je sestavljena iz približno 85 do 95 odstotkov vode, zato prispeva k dnevnemu vnosu tekočine. To je še posebej koristno v toplejših mesecih, ko telo zaradi povečanega potenja hitreje izgublja vodo. Kozarec svežega soka zelene, velik približno 300 mililitrov, vsebuje razmeroma malo energije, obenem pa precejšnjo količino vitamina K. V njem so tudi folna kislina, kalij, vitamin C ter različne rastlinske spojine z antioksidativnim delovanjem.

FOTO: Gettyimages

Vitamin K je pomemben za normalno strjevanje krvi in zdravje kosti. Osebe, ki jemljejo zdravila, ki vplivajo na strjevanje krvi, morajo paziti, da je količina vitamina K v njihovi prehrani približno enakomerna. O večjih spremembah se je priporočljivo posvetovati z zdravnikom.

Vsebuje koristne rastlinske spojine

Zelena vsebuje flavonoide in druga fitohranila, torej naravne rastlinske spojine z antioksidativnimi lastnostmi. Antioksidanti sodelujejo pri zaščiti celic pred poškodbami, ki jih povzročajo prosti radikali. Prehrana, bogata z različnimi vrstami zelenjave in sadja, je povezana z boljšim zdravjem, vendar strokovnjaki poudarjajo, da koristi ne izvirajo iz enega samega živila. Največ prednosti prinaša raznolika prehrana, v kateri redno uživamo različne vrste rastlinskih živil.

FOTO: Derkien/Gettyimages

V zeleni so tudi spojine, imenovane ftalidi, ki naj bi vplivale na sproščanje sten krvnih žil. Poleg tega je vir kalija in naravnih nitratov, hranil, ki igrajo vlogo pri uravnavanju krvnega tlaka. Vendar so trditve, da lahko en sam kozarec soka zelene občutno zniža krvni tlak ali očisti krvne žile, pretirane. Raziskave o vplivu nekaterih rastlinskih nitratov na krvni tlak sicer obstajajo, vendar so potrebne dodatne kakovostne raziskave na ljudeh. Sok zato nikakor ne sme nadomestiti zdravil ali zdravniških priporočil.

Ali lahko sok zelene očisti krvne žile?

Krvnih žil ni mogoče očistiti s sokom. Ateroskleroza nastane, ko se v stenah arterij skozi leta kopičijo maščobe, holesterol in druge snovi. Pri tem sodelujejo tudi vnetni procesi in številni dejavniki tveganja. Na zdravje krvnih žil najbolj vplivajo celostne življenjske navade: urejen krvni tlak, holesterol in krvni sladkor, nekajenje, redno gibanje, vzdrževanje zdrave telesne teže ter uravnotežena prehrana.

FOTO: Jenifoto/Gettyimages

Zelena se lahko brez težav vključi v takšen način življenja, vendar ni dokazano, da njen sok samostojno odstranjuje obloge iz krvnih žil ali zdravi aterosklerozo. Povišan krvni tlak je še posebej pomembno redno nadzorovati, saj sčasoma poškoduje krvne žile ter poveča tveganje za srčni infarkt in možgansko kap.

Sok ni enako kot cela stebla zelene

Ena glavnih razlik med sokom in celo zeleno je količina vlaknin. Pri stiskanju soka velik del vlaknin ostane v pulpi, ki jo običajno zavržemo. Vlaknine pomagajo pri normalni prebavi, podaljšujejo občutek sitosti, pomagajo uravnavati raven sladkorja v krvi in vplivajo na nadzor holesterola. Zato cela stebla zelene praviloma zagotavljajo več prehranskih koristi kot precejeni sok. Podobna težava se pojavi, kadar napitku dodamo velike količine sadja. Sok takrat vsebuje več naravnega sladkorja, hkrati pa manj vlaknin kot cel sadež. Zato je boljša izbira sok z večjim deležem zelenjave in manjšo količino sadja, medtem ko bi morala imeti cela zelenjava in sadje še vedno pomembnejše mesto v vsakodnevni prehrani.

FOTO: Gulcin Ragiboglu/Gettyimages

Ni sredstvo za razstrupljanje

Ena najpogostejših trditev na spletu je, da sok zelene razstruplja jetra, ledvice in celotno telo. Vendar ima zdravo telo že lastne sisteme za odstranjevanje odpadnih snovi, predvsem jetra, ledvice, pljuča in prebavni sistem. Ni dokazov, da nekajdnevno pitje soka dodatno izpira strupene snovi ali obnovi organe. Zelena je lahko del prehrane, ki podpira splošno zdravje, a ni posebna razstrupljevalna terapija.

FOTO: George Rudy/Gettyimages

Še posebej problematično je, kadar ljudje s sokovi popolnoma nadomestijo obroke. Takšni režimi ne zagotavljajo dovolj beljakovin, vlaknin, zdravih maščob, energije in drugih pomembnih hranil. Večdnevno uživanje izključno sokov povzroči lakoto, izčrpanost, glavobol, razdražljivost, šibkost in dehidracijo. Izguba telesne teže, ki se pri tem pojavi, je pogosto posledica nenadnega zmanjšanja vnosa kalorij in vode, ne pa zdravega in trajnega izgubljanja maščobnega tkiva.

Kako pripraviti sok zelene?

Potrebujemo devet do deset dobro opranih stebel zelene. Stebla narežemo na manjše koščke in jih damo v sokovnik. Napitek je najbolje popiti takoj po pripravi. Hranimo ga lahko v zaprti posodi v hladilniku, vendar ga je priporočljivo porabiti v dveh dneh. Če je okus čiste zelene za vas preveč grenak ali zemeljski, dodajte manjšo količino jabolka, pomaranče ali ananasa. Okus lahko osvežite tudi z limono, kumaro ali koščkom svežega ingverja. Pri dodajanju sadja je kljub temu potrebna zmernost, saj se s tem poveča količina sladkorja v napitku. Tistim, ki želijo ohraniti več vlaknin, bolj ustreza smuti, pri katerem živila zmeljemo v celoti in pulpe ne zavržemo.

FOTO: Qwart/Gettyimages

Sok ne sme nadomestiti obroka

Najvarneje je, da sok zelene uživamo kot občasni napitek ali dodatek sicer uravnoteženi prehrani. To pomeni, da mora preostanek jedilnika vsebovati dovolj beljakovin, polnovrednih žit, zelenjave, sadja in virov zdravih maščob. Sok zelene sam po sebi ne vsebuje dovolj energije in vseh hranil, ki jih potrebujemo za polnovreden obrok. Prav tako ne nasiti tako kot cela stebla zelene, predvsem zaradi manjše količine vlaknin. Pri kupljenih različicah je treba biti previden, saj nekatere vsebujejo dodan sladkor, druge sadne sokove, arome ali večje količine soli. Čisti sveži sok brez dodatkov je običajno preprostejša izbira.

FOTO: Gettyimages

Kdo mora biti previden?

Osebe, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi, morajo biti pozorne na vitamin K, saj večje in nenadne spremembe vnosa vplivajo na delovanje teh zdravil. Previdnost je priporočljiva tudi pri vseh, ki so nagnjeni k alergijam. Surova zelena pri nekaterih povzroči srbenje ali mravljinčenje v ustih, otekanje ustnic in grla ter druge alergijske simptome. Takšne reakcije so pogostejše pri ljudeh, ki so alergični na cvetni prah breze. Nepasteriziran sok lahko vsebuje škodljive mikroorganizme, če živila ali pripomočki niso dobro oprani. Nosečnice, majhni otroci, starejši ljudje in osebe z oslabljenim imunskim sistemom morajo biti zato pri uživanju surovih, nepasteriziranih sokov še posebej previdni. Posamezniki z boleznimi ledvic, omejitvami pri vnosu tekočine ali kalija ter tisti, ki jemljejo več zdravil, naj se pred rednim uživanjem večjih količin soka posvetujejo z zdravnikom.

FOTO: Pornpak Khunatorn/Gettyimages

Koristen napitek, ne pa čudežno zdravilo

Sok zelene prispeva k hidraciji ter zagotovi nekaj vitaminov, mineralov in antioksidantov. Kot osvežilen dodatek kakovostni prehrani je povsem dobra izbira. Vendar ne more čez noč očistiti krvnih žil, pozdraviti visokega krvnega tlaka, nadomestiti nezdrave prehrane ali zamenjati zdravljenja. Še več prehranskih koristi smo deležni z uživanjem celih stebel zelene, saj tako ohranimo tudi vlaknine. Najpomembneje je, da od enega samega živila ne pričakujemo čudežev. Zdravje srca in krvnih žil gradimo dolgoročno, z uravnoteženo prehrano, rednim gibanjem, nekajenjem ter nadzorom krvnega tlaka, krvnega sladkorja in holesterola, opozarja 24sata.hr. 

FOTO: Drazen Zigic/Gettyimages