Dolgotrajne težave s spanjem lahko prinesejo resne posledice

Spanec je ena temeljnih človekovih potreb, a za vse več ljudi postaja nedosegljivo razkošje. Motnje spanja lahko prizadenejo vse starostne skupine ter pomembno vplivajo na telesno zdravje, duševno počutje in kakovost vsakdanjega življenja. Čeprav jih pogosto jemljemo kot prehodno stanje, ki ga povzroča sodobni, stresni življenjski slog, stroka opozarja, da lahko dolgotrajne težave s spanjem povzročijo kratkotrajne in dolgotrajne zdravstvene posledice ter vodijo v resne zaplete. Poznamo okrog 90 različnih motenj spanja, pojasnjujejo strokovnjaki na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), v nadaljevanju lahko preberete o najznačilnejših.

Na vrhu seznama je nespečnost ali insomnija, ki zajema težave z uspavanjem in vzdrževanjem spanja. Bolniki potrebujejo več kot 30 minut, da zaspijo, ali so ponoči budni 30 minut ali več. Čez dan sledijo utrujenost, zaspanost, slaba pozornost, pogostejše nezgode, nestrpnost, zmanjšana motivacija. Če imamo kljub upoštevanju priporočil težave s spanjem več kot trikrat na teden in več kot tri mesece ter imamo čez dan zaradi tega težave, se je treba posvetovati z osebnim zdravnikom, ki nas lahko napoti k specialistu, poudarjajo na NIJZ. Nespečnost je lahko simptom druge bolezni, pogosto je pridružena motnji dihanja v spanju. Najučinkovitejše zdravljenje poteka s kognitivno-vedenjsko terapijo.

Paralize in halucinacije

Motnja dihanja v spanju ali apneja pomeni prekinitve dihanja med spanjem, ki trajajo po deset sekund ali več. Najpogostejša je obstrukcijska apneja, katere vzrok je zapora v zgornjih dihalih, kar je pogosto povezano z debelostjo. Redkejša je centralna apneja, katere vzrok so centralne motnje dihanja. Tudi motnje dihanja v spanju povzročajo prekomerno dnevno zaspanost, vodijo lahko tudi v resne srčno-žilne bolezni. Prekomerna dnevna zaspanost ali hipersomnija pomeni neobvladljivo dnevno zaspanost, ki je neodvisna od količine nočnega spanja, pojasnjujejo na NIJZ. Sem spada narkolepsija, ki je kronična nevrološka motnja in se kaže z motnjo regulacije budnosti in spanja. Glavni znaki vključujejo čezmerno dnevno zaspanost in katapleksijo, ko bolnik ob čustvenih dogodkih izgubi mišično moč, in čeprav se dogajanja zaveda, običajno ne more govoriti. Za bolezen so značilne tudi paralize v spanju in halucinacije ob uspavanju ali prebujanju. Bolezen nujno potrebuje obravnavo pri nevrologu specialistu za motnje spanja, ki postavi diagnozo in z zdravili ustrezno lajša simptome.

Urejanje navad

Motnje cirkadianega ritma budnosti in spanja so motnje notranje biološke ure, ki uravnava čas spanja in budnosti. Pojavijo se takrat, ko se naravni ritem telesa ne ujema z zunanjim okoljem ali družbenimi obveznostmi, denimo, ob izmenskem delu ali potovanju skozi časovne pasove. Povzročajo lahko nespečnost, pretirano dnevno zaspanost, slabšo koncentracijo, razdražljivost, dolgoročno pa depresijo, srčno-žilne bolezni in presnovne motnje. Zdravljenje vključuje predvsem urejanje spalnih navad. Pogoste so tudi endogene motnje cirkadianega ritma, katerih vzrok je lahko genetski in sta potrebni diagnostika in zdravljenje pri specialistu za motnje spanja.

Motnje gibanja v spanju in parasomnije so različna gibanja, ki lahko prekinjajo nočno spanje in tako povzročajo prekomerno dnevno zaspanost. Kažejo se kot sindrom nemirnih nog, periodični gibi udov, škrtanje z zobmi (bruksizem), hoja v spanju, nočni strahovi, zbujanje z zmedenostjo. Poznamo tudi vedenjsko motnjo REM faze spanja, ki se lahko pojavi mnogo let, preden bolnik zboli za demenco ali parkinsonovo boleznijo. Pri motnjah gibanja je potrebna nadaljnja obravnava pri nevrologu.

Neprespanost nam otežuje vsakdanjik in nas ogroža. FOTO: Antonio_diaz/Getty Images

Tudi motnje gibanja lahko prekinjajo nočno spanje. FOTO: Andreypopov/Getty Images