Dolgotrajno povišan krvni sladkor poškoduje krvne žile in živce

Poznamo več tipov sladkorne bolezni, in sicer sladkorno bolezen tipa 1 in tipa 2, sladkorno bolezen v nosečnosti ter druge. Najpogostejša je sladkorna bolezen tipa 2, ki jo ima pri nas približno 90 odstotkov vseh oseb z diabetesom oziroma okoli 130.000, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Krvni sladkor, kot glukozo poimenujemo laično, pri tipu 2 poraste zaradi sočasno prisotne okvare trebušne slinavke, ki izloča premalo inzulina, in oslabljenega učinka inzulina na telesna tkiva, predvsem mišičje in jetra, pravijo na NIJZ.

Porast krvnega sladkorja se pojavi počasi, zato lahko bolezen dolga leta ostane neopažena. In prav njegova tiha narava je ena največjih nevarnosti – veliko ljudi zboli, ne da bi se tega zavedali. Simptomi, kot so pogosto uriniranje, povečana žeja, nenadna izguba telesne teže in utrujenost, so nemalokrat spregledani ali pripisani drugim vzrokom. Vse to kaže, kako pomembno je redno spremljanje ravni sladkorja v krvi, zlasti pri ljudeh s povečanim tveganjem – starejših, prekomerno težkih in tistih z družinsko anamnezo diabetesa, da bi bolezen odkrili zgodaj.

Po nekaterih ocenah naj bi bilo med 59.000 in 127.000 ljudi, ki naj ne bi vedeli, da jo imajo, upoštevaje tudi te številke, bi bilo lahko skupno število oseb s sladkorno boleznijo tipa 2 v Sloveniji med 193.000 in 261.000. Bolezen se običajno razvije v odrasli dobi, vendar se zaradi sprememb v življenjskem slogu in prehrani pojavlja tudi pri mlajših osebah.

Velika težava

Sladkorna bolezen je velika zdravstvena težava. Oseba s sladkorno boleznijo na svojo bolezen povprečno pomisli na vsakih 20 minut vsak dan, vse življenje, zaradi česar zanj predstavlja veliko breme ter posledično vpliva na kakovost njegovega življenja in njegove družine, poudarjajo na NIJZ. Pomembno je poudariti, da je sladkorna bolezen tipa 2 pogosto povezana z nezdravim življenjskim slogom, prekomerno težo in telesno neaktivnostjo.

Zato je preventiva ključnega pomena. Redna telesna dejavnost, uravnotežena prehrana in vzdrževanje zdrave telesne teže lahko znatno zmanjšajo tveganje za razvoj te bolezni, jo preprečijo ali vsaj bistveno upočasnijo. Gibanje pomaga uravnavati krvni sladkor, izboljša občutljivost za inzulin in spodbuja izgubo telesne teže. Izsledki raziskave, objavljene v publikaciji British Journal of Sports Medicine, so pokazali, da je hitrejši tempo hoje povezan z nižjim tveganjem za razvoj sladkorne bolezni.

Ni vseeno, kakšno hrano izbiramo. FOTO: Julia_sudnitskaya/Getty Images

Živahna hoja kot vsaka aerobna dejavnost, ki krepi srce in pljuča, pomaga pri uravnavanju ravni sladkorja v krvi, telesne teže in zdravja srca in ožilja — vse to je ključno za preprečevanje sladkorne bolezni in številnih drugih kroničnih bolezni. Živahna hoja, od tri do pet kilometrov na uro, je povezana s 15 odstotkov nižjim tveganjem za diabetes, hoja s hitrostjo od pet do šest in pol kilometra na uro pa je povezana s 24-odstotnim nižjim tveganjem.

Z rednim gibanjem krotimo tudi stres; ta, če je dolgotrajen, poveča raven hormona kortizola, ki lahko negativno vpliva na krvni sladkor. Sprostitev z dihalnimi vajami, meditacijo, jogo, sprehodi ali hobiji pomaga ohranjati notranje ravnovesje in preprečuje čustveno prenajedanje. In ko smo pri hrani: pravilna, uravnotežena prehrana igra ključno vlogo pri preprečevanju bolezni. Izogibamo se sladkim pijačam, predelani hrani, belemu kruhu in prekomernemu vnosu rafiniranih ogljikovih hidratov.

Redni obroki in manjši prigrizki pomagajo ohranjati stabilen krvni sladkor. Pomembno je ohranjati zdravo telesno težo; prekomerna močno poveča tveganje za diabetes tipa 2. Pomembno je hujšati počasi in trajnostno – s spremembo življenjskih navad, ne s hitrimi, kratkotrajnimi dietami.

Tudi spanec je pomemben za preprečevanje diabetesa. Nedavna študija je pokazala, da imajo tisti, ki hodijo v posteljo pozno, za 19 odstotkov večje tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2.

Redna telesna dejavnost, uravnotežena prehrana in vzdrževanje zdrave telesne teže lahko bolezen preprečijo ali vsaj bistveno upočasnijo. FOTO: Halfpoint/Getty Images