Dolgotrajno sedenje, zaprtje in napenjanje povečujejo tveganje za hemoroide

Hemoroidi so žilne blazinice v predelu kanala zadnjika, ki sodelujejo pri zadrževanju blata in plinov. Težave se pojavijo, ko se te strukture povečajo, otečejo in se vnamejo. Za notranje hemoroide je značilna predvsem neboleča krvavitev, kjer običajno opazimo svetlo rdečo kri na toaletnem papirju, površini blata ali v straniščni školjki. Pri napredovali bolezni lahko hemoroidni vozli med odvajanjem izstopijo iz zadnjika. Zunanji hemoroidi lahko povzročajo srbenje, draženje, oteklino in bolečino, zlasti če v njih nastane krvni strdek oziroma tromb.

»Ne poznamo enega samega vzroka za nastanek hemoroidalne bolezni,« pojasnjuje mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. »Med najpomembnejšimi dejavniki tveganja so kronično zaprtje in napenjanje pri odvajanju, dolgotrajno sedenje na stranišču, kronična driska, prehrana z malo vlaknin, nosečnost, staranje in pogosto dvigovanje težkih bremen in debelost. Zaprtje se velikokrat razvije zaradi hrane z malo vlaknin, premalo tekočine, telesne neaktivnosti in zadrževanja blata, pogosto zaprtje pa lahko vodi tudi v razvoj hemoroidov.«

Na stranišču ne sedimo dlje, kot je treba. FOTO: Ingwervanille/Getty Images

Z leti pogostejši

S težavami zaradi hemoroidov se vsaj enkrat v življenju sreča velik delež odraslih. Pojavljajo se pri obeh spolih in jih ne moremo opredeliti izrazito kot moško ali žensko težavo. Pri ženskah je posebno obdobje povečanega tveganja nosečnost zaradi pritiska ploda in sprememb v medeničnem predelu. Z leti se tveganje povečuje pri obeh spolih, predvsem zaradi slabenja podpornih tkiv v predelu danke in zadnjika. »Pri blagih težavah si lahko pomagamo sami. Na voljo so lokalni pripravki in sistemska zdravila brez recepta. Strokovni delavci v lekarnah lahko priporočajo tudi nefarmakološke ukrepe, ki omogočijo mehkejše in lažje odvajanje blata,« pojasnjuje sogovornica in dodaja: »Posebno previdni moramo biti pri krvavitvi. Sveža, svetlo rdeča kri je sicer značilen simptom hemoroidov, vendar krvavitve iz danke ne smemo avtomatično pripisati hemoroidom. Povzročijo jo lahko tudi druga obolenja. Če se krvavitev ponavlja, če je obilnejša ali če so prisotne spremembe v odvajanju, je potreben zdravniški pregled. Prav tako je smiseln obisk zdravnika, če se simptomi po približno tednu dni samozdravljenja ne izboljšajo.«

S prehrano, bogato z vlakninami, skrbimo za mehko odvajanje blata. FOTO: Fcafotodigital/Getty Images

Če sprememba življenjskega sloga in konservativno zdravljenje ne zadostujeta, so na voljo različni postopki: »Med njimi je na primer podvezovanje notranjih hemoroidov z elastičnimi obročki. Gre za eno najučinkovitejših, najpogostejših in najmanj invazivnih metod za zdravljenje notranjih hemoroidov. Pri izrazitejših oziroma napredovalih težavah pridejo v poštev tudi drugi postopki ali operativno zdravljenje. Vse je odvisno od vrste in stopnje hemoroidalne bolezni.«

Težave s hemoroidi se lahko ponovijo, zlasti če ne odpravimo dejavnikov tveganja, zato ni pomembno samo zdravljenje trenutnih simptomov, temveč dolgoročna skrb za mehko in redno odvajanje blata, še poudarja predsednica Lekarniške zbornice Slovenije: »Tveganje za nastanek oziroma ponavljanje težav lahko zmanjšamo predvsem z urejeno prebavo. Prehrana naj vsebuje dovolj vlaknin, predvsem zelenjave, sadja in polnozrnatih žit, pomembno pa je tudi zadostno uživanje tekočine. Na tak način je blato mehkejše in ga lažje odvajamo brez pretiranega napenjanja. Pomembni so tudi redna telesna dejavnost, izogibanje dolgotrajnemu sedenju in dobre navade pri odvajanju, torej da potrebe po odvajanju ne zadržujemo, ne napenjamo se po nepotrebnem in na stranišču ne sedimo dlje, kot je treba.