V Sloveniji živi 950 oseb s hivom: toliko novih primerov so odkrili v zadnjem letu

Moje zdravje, moja izbira, moja pravica je geslo letošnjega svetovnega dneva aidsa, ki v ospredje postavlja človekove pravice in enakopraven dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev brez stigmatizacije in diskriminacije.

Neenakosti, stigma, diskriminacija in slaba informiranost ostajajo glavne ovire za uspešnejšo zajezitev epidemije hiv, poudarja Komisija za AIDS pri ministrstvu za zdravje in opozarja na solidarnost do obolelih ter odgovornost vsakega posameznika pri skrbi za lastno zdravje in zdravje drugih z uporabo preventivnih metod. V Sloveniji je za osebe, ki živijo s hivom, zelo dobro poskrbljeno.

Zagotovljeni so jim izjemno kakovostna zdravstvena oskrba in psihosocialna podpora ter najsodobnejša zdravila. Slovenija je zgled dobre prakse, saj se uvršča med države z eno najnižjih stopenj epidemije hiva v Evropi. Izziv ostajata še boljše preprečevanje okužbe in zgodnejše odkrivanje, ob svetovnem dnevu poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Učinkovita terapija

»V letu 2024 smo do vključno 20. novembra zabeležili 36 novih diagnoz, kar je dve manj kot v celem lanskem letu. Najpogostejši način prenosa so še vedno nezaščiteni spolni odnosi. Največ novih okužb, 19, smo zabeležili med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, vendar je to zaenkrat 9 primerov manj kot v celem letu 2023,« pojasnjuje prof. dr. Irena Klavs z NIJZ. »Med osmimi primeri novih diagnoz med ženskami se jih je šest najverjetneje okužilo s heteroseksualnimi spolnimi odnosi, medtem ko za preostali dve nismo mogli opredeliti najverjetnejšega načina okužbe. Med uporabniki drog, nosečnicami in otroki ni bilo novih diagnoz. V Sloveniji živi nekaj manj kot 950 oseb s hivom, od tega jih približno desetina ne ve, da imajo hiv. Velika večina tistih z znano okužbo, več kot 90 odstotkov, prejema učinkovito protiretrovirusno terapijo.«

Osredotočiti se moramo na solidarnost do obolelih in svoje odgovorno ravnanje. FOTO: Andreypopov, Getty Images

Ob pravočasnem in rednem zdravljenju hiv lahko okuženi posamezniki živijo polno in kakovostno življenje, pojasnjuje prof. dr. Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana: »Kdor se redno zdravi in ima nezaznavno koncentracijo virusa v krvi, pri spolnih odnosih ne more prenesti okužbe na druge. Učinkovito zdravljenje v veliki meri preprečuje tudi druge načine prenosa (npr. v zdravstvu, z nosečnice na otroka itn.). Preventivne storitve ter testiranje v skupnosti so zelo dobro dostopne strategije. Potrebno pa je še boljše informiranje. Na primer, strategija PrEP (zaščita z zdravili pred izpostavitvijo hivu) mora biti še naprej ena od naših prioritet, zato moramo storiti še več za njeno implementacijo.«

Testiranje je na voljo tudi pri izbranem osebnem zdravniku, ki je pogosto prvi stik bolnika z zdravstvenim sistemom. Dobro obvladovanje epidemije v Sloveniji je tudi rezultat dobrega sodelovanja nevladnih organizacij s stroko in državo; to dokazuje denimo program Odziv na hiv, ki omogoča testiranje v skupnosti na hiv in nekatere druge spolno prenosljive okužbe ter anonimni pogovor in svetovanje. Pomembno vlogo imajo skupine za samopomoč, vrstniške podporne skupine, usposabljanja zdravstvenih delavcev za preprečevanje stigme in diskriminacije ter kampanje ozaveščanja za mlade.