Genetika je le del sestavljanke: 15 dejavnikov tveganja za zgodnjo demenco

Študija iz leta 2023, ki sta jo izvedli univerza v Exeterju in univerza v Maastrichtu ter je bila objavljena v reviji JAMA Neurology, je izpostavila nekatere dejavnike, ki višajo tveganje za zgodnjo demenco. Znanstveniki so, da bi preučili demenco, ki se pojavi pred 65. letom starosti, analizirali vedenje več kot 350.000 udeležencev, mlajših od 65 let. Ugotovili so, da obstaja 15 pogostih faktorjev, ki lahko prispevajo k zgodnjemu razvoju te bolezni. Nekateri so povezani z genetiko in drugimi elementi, na katere nimamo vpliva, mnoge pa je mogoče spremeniti z življenjskimi navadami, poroča HuffPost.

FOTO: SaifulasmeeChede/Gettyimages

»Študija je pomembna za strokovnjake, ker obravnava dejavnike tveganja za zgodnjo demenco na način, ki je bil doslej uporabljen le pri poznejši obliki te bolezni,« pravi dr. Kevin Bickart, docent nevrologije na medicinski šoli David Geffen univerze Kalifornija in dodaja: »Temelji na zelo velikem vzorcu, ki so ga, ob zbiranju obsežnih podatkov, spremljali od začetnega zdravega stanja do diagnoze demence.«

Največji dejavniki tveganja za zgodnjo demenco

Ta obsežna študija je preučevala 39 možnih dejavnikov tveganja in ugotovila, da jih 15 najbolj vpliva na razvoj demence pred 65. letom starosti. Ti vključujejo:

• socialno izolacijo
• nižjo stopnjo formalne izobrazbe
• nižji socialnoekonomski status
• prisotnost dveh različic gena APOE (označevalec tveganja za Alzheimerjevo bolezen)
• pomanjkanje vitamina D
• okvaro sluha
• pretirano uživanje alkohola
• popolno abstinenco od alkohola
• depresijo
• visoko raven C-reaktivnega proteina
• zmanjšano moč stiska roke (telesna šibkost)
• ortostatsko hipotenzijo (vrsto nizkega krvnega tlaka)
• možgansko kap
• sladkorno bolezen
• bolezni srca

Čeprav na nekatere od teh nimamo vpliva, na primer na genetiko, lahko na mnoge vplivamo s spremembami življenjskega sloga.

FOTO: Gettyimages

Kaj lahko storite za zmanjšanje tveganja

Na splošno so rezultati študije v skladu s tem, kar zdravstveni strokovnjaki priporočajo že leta. Dr. Arman Fesharaki-Zadeh, docent psihiatrije in nevrologije na medicinski šoli Yale priporoča tri ključne življenjske ukrepe za zmanjšanje tveganja za zgodnjo demenco. Prvi je telesna dejavnost. »Redna vsakodnevna telesna aktivnost lahko prinese številne koristi, vključno z izboljšanim nevrokognitivnim delovanjem,« pravi Fesharaki-Zadeh. Dodaja, da lahko spodbuja nastajanje novih nevronov in sinaps (nevroogenezo), nastajanje novih krvnih žil (vazogenezo) ter pozitivno vpliva na razpoloženje.

FOTO: Liderina/Gettyimages

Naslednji korak je osredotočenost na zdravo prehrano. Priporoča mediteranski način prehranjevanja, ki vključuje živila, kot so zelena listnata zelenjava, oljčno olje, losos in borovnice. »Takšna prehrana je bogata z vitamini, omega-3 maščobnimi kislinami in antioksidanti,  vse to pa varuje možgane,« pojasnjuje. Za ohranjanje aktivnih možganov so pomembne tudi kognitivna, čustvena in socialna stimulacija.

FOTO: Gettyimages

Kognitivna stimulacija lahko vključuje učenje novega jezika, obiskovanje predavanj, poslušanje glasbe ali ples. Čustvena stimulacija se nanaša na zmanjševanje stresa, na primer z meditacijo ali jogo. Kar zadeva socialno stimulacijo, je pravilo preprosto: čim več se družite in ohranjajte stik z drugimi ljudmi. »Po pandemiji in obdobjih socialne izolacije je jasno, da moramo kakovostne družbene vezi še bolj spodbujati,« pojasnjuje Fesharaki-Zadeh. Čeprav te navade ne odpravijo vseh tveganj za demenco, predstavljajo odlične pogoje za ohranjanje zdravja možganov.