Gibanje, arcnija brez stranskih učinkov

Sladkorna bolezen je presnovna bolezen, za katero je značilna povečana koncentracija glukoze (krvnega sladkorja) v krvi, nastane zaradi pomanjkanja hormona inzulina ali zmanjšane odzivnosti celic in tkiv na inzulin, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Glede na vzrok kroničnega povišanja koncentracije glukoze v krvi je najpogostejši tip 2, približno 90–95 odstotkov primerov, pri katerem sta v razvoj bolezni vključena oba vzroka, od 5 do 10 odstotkov oseb s sladkorno boleznijo ima sladkorno bolezen tipa 1.

Število oseb z diabetesom narašča. Po ocenah NIJZ je bilo leta 2024 v Sloveniji 153.700 oseb z diagnosticirano sladkorno boleznijo, 4500 več kot leta 2023 in 11.900 več kot leta 2021. Urška Erklavec, vodja Službe za nevladne organizacije na NIJZ, je opozorila, da sladkorna bolezen ostaja eden pomembnejših javnozdravstvenih izzivov v Sloveniji. Leta 2024 je zdravila za zniževanje ravni sladkorja v krvi prejemalo 130.682 oseb, 23 odstotkov več kot 2015. Med njimi je bilo 71.675 moških in 59.007 žensk, bolezen je pogostejša pri moških med 40. in 74. letom. To leto so zabeležili 13.044 novih prejemnikov zdravil.

Pomembno breme predstavljajo tudi zapleti bolezni. Leta 2024 je bilo zabeleženih 1998 hospitalizacij zaradi sladkorne bolezni in 319 smrti, pri katerih je bila sladkorna bolezen osnovni vzrok smrti. NIJZ opozarja, da se bo trend naraščanja zaradi staranja prebivalstva in življenjskega sloga verjetno nadaljeval.

Redno gibanje

Prof. dr. Tadej Battelino, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana ter predsednik upravnega odbora IDF Europe, je izpostavil, da imajo gibanje, zgodnje ukrepanje in sodobne tehnologije ključno vlogo pri kakovosti življenja oseb s sladkorno boleznijo. Sodobne tehnologije vse bolj spreminjajo način spremljanja in obvladovanja bolezni, je dejal: »V svetu je digitalni dvojček z umetno inteligenco že realnost. Gre za sistem, ki posameznika spremlja, analizira njegove podatke in mu s pomočjo umetne inteligence predlaga odločitve za boljše življenje in boljše obvladovanje bolezni. A v Sloveniji na tem področju zaradi jezikovnih omejitev za zdaj še nekoliko zaostajamo.«

Za uspešno obvladovanje bolezni je pogosto potrebna sprememba življenjskega sloga, poudarja izr. prof. dr. Aleš Dolenec s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani: »Gibanje je eno redkih zdravil, ki praktično nima stranskih učinkov.« Gibanje ne bi smelo biti razumljeno kot obveznost, temveč kot del kakovostnega življenja, dodaja Mateja Malnar Štembal, ambasadorka kampanje #DarujemKilometre in ustanoviteljica združenja ONA VE: »Pomembno je, da najdemo obliko gibanja, ki nas veseli – ne tiste, za katero mislimo, da jo moramo izvajati. Ko v gibanju najdemo nekaj prijetnega, postane del našega vsakdana in ne obveznost.« K rednemu gibanju že osmo leto spodbuja kampanja Zveze društev diabetikov Slovenije #DarujemKilometre in ozavešča o pomenu telesne aktivnosti pri preprečevanju in obvladovanju sladkorne bolezni. »Kampanja ni le zbiranje kilometrov. Je simbol povezovanja, solidarnosti in podpore. Ko nekdo prehodi kilometer in ga daruje, ne podari le številke. Podari podporo, spodbudo in pozornost,« pravi Robert Gratton, predsednik ZDDS. V sedmih letih kampanje so zbrali 1,219.870 kilometrov. Letos želijo zbrati kilometer za vsakega Slovenca. Dva milijona ljudi. Dva milijona kilometrov. Udeleženci bodo kilometre zbirali s hojo, tekom in kolesarjenjem, aktivnosti bodo spremljali številni lokalni dogodki, pohodne točke in vseslovenski pohod, ki bo 30. maja.