Glasba kot naravno zdravilo: izboljšuje razpoloženje in zmanjšuje stres

Glasba nas spremlja ves dan. Nekateri brez nje ne morejo in že zjutraj, ko vstanejo, takoj prižgejo priljubljeno radijsko postajo. Nato jo poslušajo v avtomobilu ali med hojo v službo in šolo po slušalkah. Z njo si krajšajo čas tudi po prihodu iz službe, med vadbo, morda celo vse do odhoda v posteljo.

V čem je skrivnost glasbe? To, da gre za univerzalni jezik, ki presega kulturne in jezikovne ovire ter povezuje ljudi na globoko čustveni ravni, je že dolgo znano. Kot tudi, da pozitivno vpliva na razpoloženje in produktivnost posameznika. Pomembno je le, da si izberemo najljubšo glasbeno zvrst. Nekateri knjige na primer ne morejo brati ob rock glasbi, ampak le ob umirjeni klasični. Drugi si nočne zabave ne znajo predstavljati brez glasnega tehna.

Če bo glasba prava, bo večja motivacija za vadbo. FOTO: Bojan89/getty Images

S poslušanjem glasbe si izboljšamo razpoloženje, saj je dokazano, da ta dejavnost sprošča dopamin oziroma hormon sreče. Posameznik tako postane bolj optimističen in se lažje prebije skozi vsakodnevne skrbi. Hitreje ga lahko spodbudi k opravljanju različnih dejavnosti, tudi k pospravljanju stanovanja, na primer. Glasba lahko pomaga pri izražanju čustev. Nekateri se zatopijo v besedila pesmi in se ob njih spomnijo na lepe trenutke iz preteklosti, drugi v sebi med poslušanju instrumentalnih skladb najdejo skrita čustva. V okoljih z visokim stresom lahko znana dela klasičnih skladateljev, kot so Peta simfonija Wolfganga Amadeusa Mozarta, Vltava Bedřicha Smetane in valček Na lepi modri Donavi Johanna Straussa mlajšega, zmanjšujejo raven stresa oziroma delujejo sproščujoče.

Poslušanje glasbe lahko vpliva tudi na produktivnost. Instrumentalna glasba brez motečih besedil je še posebno učinkovita pri ohranjanju pozornosti in izboljšanju kognitivnih zmogljivosti. Po drugi strani lahko skladbe z močnim ritmom ali hitrim tempom poslušalce napolnijo z energijo, povečajo motivacijo in spodbudijo k bolj energičnemu pristopu k nalogam. Nič čudnega, torej, če med znojenjem na napravah za fitnes ali med opravljanjem domačih delovnih opravil povečamo jakost glasbe. Študije so tudi pokazale, da lahko nekatere vrste, kot je klasična, izboljšajo ustvarjalno reševanje problemov in inovativno razmišljanje.

Dviga razpoloženje. FOTO: Gpointstudio/Getty Images

Ameriški nevroznanstvenik Ethan Kross je za New York Times pojasnil, da lahko z izbiro zvrsti glasbe že zjutraj vplivamo na to, kako se bomo počutili čez dan. Svoj avtoradio uporablja kot »stroj za uravnavanje čustev«, s katerim usmerja svoje razpoloženje in spreminja miselnost.