

V ozadju je poškodba vidnega živca. FOTO: Ivan-balvan/Getty Images

Zdravljenje lahko vključuje kapljice za oči. FOTO: Vorda/Getty Images

Pogosto se razvija počasi in brez opaznih znakov. FOTO: Peakstock/Getty Images



Glavkom ali zelena mrena je skupina očesnih bolezni, ki postopoma poškodujejo vidni živec – strukturo, ki prenaša informacije iz očesa v možgane. Če bolezni ne odkrijemo in zdravimo pravočasno, lahko povzroči trajno okvaro vida ali celo slepoto. Pogosto se razvija počasi in brez opaznih simptomov, zato ga strokovnjaki imenujejo tudi tihi tat vida. Ob letošnjem svetovnem dnevu in tednu te bolezni pozivajo k preventivnemu ravnanju, s katerim lahko ustvarimo svet brez glavkoma.
V ozadju glavkoma je poškodba vidnega živca, najpogosteje zaradi povišanega očesnega tlaka. V očesu se nenehno tvori in odvaja očesna tekočina, če je njen odtok oviran, pa se tlak v očesu poveča in lahko začne škodovati občutljivim živčnim vlaknom. Poznamo sicer več oblik glavkoma, najpogostejši pa je glavkom odprtega zakotja, ki se razvija počasi in običajno brez bolečin. Redkejši je glavkom zaprtega zakotja, pri katerem tekočina prav tako ne odteka pravilno, očesni tlak pa se tako hitro poveča, da povzroči hude bolečine v očesu, rdečino, zamegljen vid ter tudi slabost in bruhanje. Takšno stanje zahteva takojšnjo zdravniško pomoč.

Najpogostejši je glavkom odprtega zakotja.
Tveganje za glavkom se povečuje s starostjo, bolj ogroženi so tudi tisti, ki imajo glavkom v družini, sladkorni bolniki, kratkovidni in daljnovidni ter osebe, ki dolgotrajno uživajo nekatera zdravila, na primer kortikosteroide. V zgodnjih fazah bolezni, kot rečeno, simptomov pogosto ni. Vid se začne zoževati postopoma – najprej se izgublja periferni (stranski) vid, kar bolniki pogosto opazijo šele v napredovali fazi bolezni. Ker se spremembe razvijajo počasi, se možgani nanje prilagodijo in jih bolnik ne zaznava še dolgo. Glavkom lahko odkrije le očesni pregled. Oftalmolog pri pregledu izmeri očesni tlak, pregleda vidni živec in preveri vidno polje, včasih so potrebne tudi dodatne slikovne preiskave. Redni preventivni pregledi oči so zato zelo pomembni, zlasti po 40. letu starosti ali če v družini že obstaja glavkom.

Cilj zdravljenja je znižati očesni tlak.
Cilj zdravljenja je znižati očesni tlak in s tem preprečiti nadaljnje poškodbe vidnega živca. Zdravljenje lahko vključuje kapljice za oči, laserske posege in kirurško zdravljenje, pri čemer velja poudariti, da so zdravila praviloma učinkovita le v zgodnji fazi, pozneje so bolj smiselni kirurški posegi. Ne smemo pozabiti, da poškodb vida, ki so že nastale zaradi glavkoma, ni mogoče popraviti, lahko pa zdravljenje uspešno ustavi ali upočasni napredovanje bolezni.