Gozd odnese stres: pol ure v naravi koristi duši in telesu

Raziskovalci z Inštituta Maxa Plancka so 63 zdravih odraslih poslali na enourni sprehod. Polovica se jih je sprehodila po gozdu, druga polovica pa po prometni berlinski ulici. Pred sprehodom in po njem so z magnetno resonanco spremljali delovanje njihovih možganov. Po sprehodu v naravi se je zmanjšala dejavnost amigdale, možganskega predela, ki sodeluje pri zaznavanju nevarnosti in stresnih odzivih. Pri ljudeh, ki so hodili po mestni ulici, je ostala nespremenjena. Raziskava iz leta 2022 je pokazala, da lahko naravno okolje neposredno vpliva na možganski sistem, povezan s stresom.

Eden od razlogov, zakaj je sprehod po zelenem okolju tako prijeten, je zmanjšanje ruminacije. To je strokovni izraz za ponavljajoče se premlevanje neprijetnih dogodkov, lastnih napak in črnih scenarijev. Človek ima občutek, da razmišlja o rešitvi, v resnici pa se vrti v krogu. Po sprehodu v naravi so poročali o manj premlevanja, raziskovalci pa so zaznali tudi manjšo dejavnost v delu možganov, povezanem s takim negativnim razmišljanjem. Pri skupini, ki se je sprehajala po mestu, podobne spremembe niso zaznali.

Otroštvo brez zelenja poveča tveganje za duševne bolezni v odraslosti. FOTO: Momo Productions/Getty Images

Narava ne vpliva le na naše občutke. Spremembe so raziskovalci zaznali tudi v slini, kjer so merili kortizol in alfa-amilazo, dva biološka kazalnika stresnega odziva. Raziskava MaryCarol R. Hunter in sodelavk z Univerze v Michiganu, objavljena leta 2019, je pokazala, da lahko že od 20 do 30 minut stika z naravo občutno zmanjša raven stresnega hormona kortizola. V osemtedenski raziskavi je 36 prebivalcev mest vsaj trikrat na teden odšlo v okolje, v katerem so čutili stik z naravo. Lahko so sedeli ali hodili, niso pa smeli telovaditi, uporabljati družbenih omrežij, telefonirati ali brati. Največji učinek glede na porabljeni čas so raziskovalci zaznali pri obiskih, dolgih od 20 do 30 minut. Koristi so se nadaljevale tudi pozneje, vendar počasneje.

Boljši spomin

Raziskave so pokazale, da je izpostavljenost naravnemu okolju povezana z izboljšanjem nekaterih oblik delovnega spomina in nadzora pozornosti. Sodobno življenje od nas nenehno zahteva usmerjeno pozornost. Elektronska sporočila, promet, obvestila, roki in hrup tekmujejo za prostor v naši glavi. Če se moramo ves čas zavestno osredotočati in odmisliti motnje, se ta sposobnost utrudi. V naravi se zmanjša možganski napor ohranjanja pozornosti, saj pritegne pozornost na nežnejši način.

Zelene površine pomagajo pri sproščanju, izboljšanju razpoloženja in obvladovanju vsakodnevnega stresa. FOTO: Andy Andrews/Getty Images

Obsežna danska raziskava je analizirala podatke več kot 900.000 ljudi. Raziskovalci so s satelitskimi posnetki ocenili količino zelenja okoli njihovih domov od rojstva do desetega leta starosti. Ljudje, ki so otroštvo preživeli v okoljih z najmanj zelenja, so imeli pozneje do 55 odstotkov večje tveganje za razvoj katere od obravnavanih duševnih motenj. Povezava je ostala tudi po upoštevanju urbanizacije, socialnoekonomskih razmer in nekaterih drugih dejavnikov.

Ljudje, ki redno hodijo v naravo, so bolj zadovoljni. Velika britanska raziskava, v katero je bilo vključenih skoraj 20.000 ljudi, je pokazala, da so tisti, ki so v naravi preživeli najmanj 120 minut na teden, pogosteje poročali o dobrem zdravju in višjem zadovoljstvu z življenjem kot ljudje, ki v naravi niso preživeli nič časa.