Grška omleta, španska paelja ali turški kebab

Hoda Kotb je že dosegla starost nad 50 let, zaradi česar si je želela kaj narediti za svoje zdravje. Izbrala si je dieto oziroma načrt prehranjevanja, katerega značilnost so zdrava živila, ki naj bi pomagala k boljši presnovi, krepitvi kosti, zmanjšanju maščobe ter povečanju energije in intelektualnega potenciala.

Raziskave so že pokazale, da lahko mediteranski stil prehranjevanja zmanjša tveganje za bolezni srca, nekaterih vrst raka ter drugih resnejših zdravstvenih težav.

Osnovna načela

Vsaka tako imenovana mediteranska država ima svojo tradicijo in številne različice zdrave hrane. Vendar za vse veljajo enaka osnovna načela. Tako je prehrana v prvi vrsti usmerjena v živila rastlinskega izvora, to so zelenjava, sadje, stročnice, žitarice, oreščki in semena.

Maslo nadomeščajo z olivnim oljem, med beljakovinami pa vodijo ribe, jajca in perutnina. Rdeče meso se priporoča le nekajkrat na mesec. Obroki so aromatizirani z različnimi zelišči in začimbami.

Eno načelo je tudi, da se vino uživa v zmernih količinah, za obroke pa si vzamemo dovolj časa in jih zaužijemo v krogu družine in prijateljev. Hoda si je zadala cilj, da bo sledila tem načelom, čeprav ve, da bo zaradi zasedenosti njenega urnika to težko.

Dnevna goljufija

Za uspeh se je treba odreči tudi nekaterim navadam, kot so čezmerno grizljanje med obroki in sladke dobrote. Dieta temelji na približno 1600 kalorijah na dan, kar vključuje tudi kozarec vina, dnevno goljufijo pri prehranjevanju in tako rekoč neomejeno količino zelenjave brez škroba.

Kalorije je treba seveda prilagoditi telesni teži in temu, kakšne cilje želimo z dieto doseči.

Ob kozarcu vina na dan

Če upoštevamo še nekatera dodatna priporočila, bodo rezultati toliko boljši. Obroki naj bodo vsaj na vsake štiri ali pet ur, načrtujmo jih že dan prej, najljubše pa smemo ponavljati tako pogosto, kot želimo.

Čez ves dan pijmo vodo, ob kozarcu vina na dan pa uživajmo ob obroku. Ob gledanju televizije hrustajmo zelenjavo, vse nenačrtovane dnevne prigrizke pa namesto v usta dajajmo v vrečko in konec dneva pogledamo rezultat.

Pred obrokom se poigrajmo z lestvico lakote, in sicer ocenimo svojo lakoto z oceno 1 do 5, pri čemer 1 pomeni sestradan, 5 pa zadovoljen. Če je naša ocena 1 ali 2, premišljeno pojejmo obrok in uživajmo v vsakem grižljaju, če je ocena 3 ali več, je bolje, da se zaposlimo s kakšno stvarjo, ki ni povezana s hrano.

Suhe marelice in mandlji

Za zajtrk si lahko pripravimo grško omleto, ovsene kosmiče s sadjem in oreščki, toast z jajci in avokadom, zelenjavno-sadni smoothie in podobne dobrote. Kosilo naj sestavljajo na žaru pečena riba in zelenjava, piščanec s špinačo, juha iz leče ali solata iz kvinoje in čičerike.

Priporočljiv prigrizek so suhe marelice in mandlji, pistacije, zelenjava in humus ali jabolko z žličko arašidovega masla.

In že smo pri večerji, za katero si lahko privoščimo kebab s piščancem in zelenjavo, lososa z artičokami in krompirjem, špansko paeljo ali na žaru pečeno ribo z zelenjavo, če se je nismo naveličali že za kosilo.