Hepatitis lahko leta tiho uničuje jetra, simptome pogosto opazimo prepozno

Hepatitis je splošni izraz za vnetje jeter, ki ga lahko povzročijo virusi, čezmerno uživanje alkohola, nekatera zdravila in druge strupene snovi, avtoimunske bolezni ter presnovne motnje. Poznamo pet glavnih virusov hepatitisa: A, B, C, D in E, vsi prizadenejo jetra, vendar se razlikujejo glede prenosa, poteka bolezni in možnosti preprečevanja oziroma zdravljenja.

»Hepatitisa A in E praviloma povzročata akutno okužbo, ki večinoma izzveni,« pojasnjuje mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. »Hepatitisi B, C in D pa lahko preidejo v kronično obliko ter sčasoma povzročijo brazgotinjenje jeter oziroma cirozo, odpoved ali raka jeter. Hepatitis C je danes z ustreznimi protivirusnimi zdravili v veliki večini primerov ozdravljiv, hepatitis B pa lahko z zdravljenjem učinkovito obvladujemo. Učinkoviti cepivi sta na voljo proti hepatitisom A in B, cepivo proti hepatitisom C, D in E pri nas ni v redni uporabi. Proti hepatitisu D se zaščitimo posredno s cepljenjem proti hepatitisu B: virus hepatitisa D namreč za razmnoževanje potrebuje prisotnost virusa hepatitisa B.«

Učinkoviti cepivi sta na voljo proti hepatitisu A in B. FOTO: Ronstik/Getty Images

Nespecifični znaki

Za okužbe so bolj ogroženi ljudje, ki potujejo na območja s slabšimi higienskimi razmerami, uživalci drog, ki si izmenjujejo pribor za injiciranje, zdravstveni delavci, osebe z večjim številom spolnih partnerjev ter partnerji in člani gospodinjstva okuženih. Tveganje je večje tudi za bolnike na hemodializi, osebe, ki so bile izpostavljene nesterilnim medicinskim ali kozmetičnim posegom, ter tisti, ki so v preteklosti prejeli transfuzijo krvi, v Sloveniji predvsem pred letom 1993, ko še ni bilo sistematičnega testiranja krvi na hepatitis C. Med bolj ogrožene spadajo otroci okuženih mater, saj se zlasti hepatitis B lahko prenese med porodom. Okužba s hepatitisom E ima lahko posebno težek potek pri nosečnicah.

»Zlasti pri virusih hepatitisa B in C velja, da lahko okužba več let ali celo desetletij poteka brez opaznih simptomov, medtem ko se jetra postopoma kvarijo. Človek zato pogosto izve za okužbo šele ob naključno ugotovljenih slabih jetrnih testih ali ob razvoju resnejših zapletov,« nadaljuje sogovornica. »Simptomi so lahko sprva precej nespecifični, med njimi so utrujenost, slabše počutje, izguba teka, slabost, bruhanje, bolečine v mišicah in sklepih ter nelagodje pod desnim rebrnim lokom. Pozneje se lahko pojavijo rumeno obarvana koža in beločnice, temen urin, svetlo blato, srbeča koža ter otekanje trebuha ali nog. Okužbo je mogoče zanesljivo potrditi le s testiranjem.«

Uravnotežena prehrana je ključna za zdravje jeter. FOTO: Istetiana/Getty Images

Ne razstrupljamo se

Zdravljenje je po večini simptomatsko in zajema počitek, zadostno hidracijo, uravnoteženo prehrano in prilagoditev telesne dejavnosti ter strokovno vodeno hujšanje. Ključno je popolno izogibanje alkoholu, saj ta dodatno obremenjuje jetra in pospešuje njihovo okvaro. »Potrebna je previdnost pri zeliščnih pripravkih, prehranskih dopolnilih in izdelkih za razstrupljanje. Nekateri lahko vplivajo na delovanje zdravil ali jetra celo poškodujejo,« svari predsednica Lekarniške zbornice Slovenije in poudarja: »Pomembni so tudi urejen krvni sladkor, krvne maščobe in krvni tlak, saj so debelost, sladkorna bolezen in presnovne motnje tesno povezane z zamaščenostjo jeter. Zdravila uporabljamo skladno z navodili in ne prekoračujemo priporočenih odmerkov, zlasti pri zdravilih, ki lahko ob nepravilni uporabi okvarijo jetra. Poskrbimo za cepljenje proti hepatitisom A in B, varne spolne odnose, sterilni pribor pri tetoviranju in prebadanju kože ter ustrezno higieno rok in hrane. Osebe z dejavniki tveganja naj se o testiranju na hepatitis B in C posvetujejo z zdravnikom.«

Današnji svetovni dan hepatitisa je namenjen odpravljanju ovir, ki preprečujejo zgodnje testiranje, cepljenje in zdravljenje, cilj zdravstvene stroke pa ostaja odprava virusnega hepatitisa kot pomembne javnozdravstvene grožnje do leta 2030.