Hladimo se, saj sonce poveča telesno temperaturo

Nekateri komaj čakajo poletje, saj uživajo v visokih temperaturah, drugi komaj čakajo, da te minejo. Te vplivajo tudi na spanec, poleti, zlasti v vročinskem valu, težje zaspimo in se pogosteje prebujamo, zbudimo se utrujeni. In komaj čakamo, da bomo popili kavo.

A strokovnjaki pravijo, da bi morali prvo kavo popiti dve uri potem, ko smo vstali, saj bomo tako preprečili dehidracijo. Ko vstanemo, najprej popijemo kozarec vode. Te bi morali popiti kaka dva litra na dan, poleti še več, saj se bolj potimo. Potenje je zelo pomembno za ohlajanje telesa pri visokih temperaturah okolja in pri fizični aktivnosti, torej delu, športu, igranju, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in dodajajo, da je treba tekočino, ki jo izgubljamo v vročini, nadomestiti: »Ne uživajmo pijač, ki vsebujejo kofein, alkohol ali veliko sladkorja – te pijače povečajo odvajanje tekočine iz telesa. Izogibajmo se ledeno hladnim tekočinam, ker lahko te dražijo prebavila. Pijemo tudi, če še nismo žejni.«

Omejimo športne in druge aktivnosti. FOTO: Liudmila Chernetska/Getty Images

Sonce poveča telesno temperaturo

A samo voda ni dovolj, občasno si moramo privoščiti elektrolite, ne nujno kot napitek, hranila, minerale dobimo tudi s hrano, na primer banano. Ta nam bo dala tudi energijo, ki jo potrebujemo. V vročini prilagodimo prehrano, jemo živila z večjo vsebnostjo vode, kot je na primer lubenica, tudi solata je primerna. Izogibamo se uživanju mastne, ocvrte hrane, raje posezimo po zelenjavi. Pijemo metin čaj, ki nas bo hidriral, ima osvežujoč učinek, ki poskrbi za občutek hladu.

Poleg tega se zadržujmo v senci, športne in druge aktivnosti pa prestavimo na zgodnje jutro ali pozno popoldne. Sonce poveča telesno temperaturo, pa tudi tveganje za sončne opekline. Zdaj menda res že vsi vemo, da se sončnim žarkom izogibamo med 11. in 17. uro. In raje ostanemo v klimatizirani pisarni oziroma stanovanju. Če klime nimamo, si pomagamo z ventilatorji, poleg tega poskrbimo za senčenje, da soncu preprečimo vstop v naš dom.

Pozorni smo na simptome, kot so omotica, slabost, mišični krči, glavobol, občutek preobremenjenosti in utrujenosti. Ne pozabimo na najbolj ogrožene – vključno s starejšimi z dolgotrajnimi boleznimi in otroki.