Hren za zdrava jetra in močno odpornost (ter kdo mora z njim biti previden)

Hren (Armoracia rusticana), znan po svojem pikantnem okusu in ostrem vonju, je več kot le tradicionalna velikonočna začimba, je pravi vir hranil in aktivnih spojin. Surov, nariban in vsak dan dodan prehrani, lahko pomembno vpliva na zdravje celega telesa. Ta korenina se v ljudski medicini uporablja že stoletja, sodobna znanost pa potrjuje njene številne koristi. Kaj vse torej zmore hren?

Krepi odpornost

Hren je bogat z žveplovimi spojinami, zlasti izotiocianati, ki spodbujajo nastajanje belih krvničk in krepijo sposobnost telesa za boj proti okužbam. Njegovo protivirusno in protibakterijsko delovanje je priznano v fitoterapiji, v nekaterih raziskavah pa ga primerjajo z naravnimi antibiotiki. Vitamin C v hrenu (več kot 24 miligramov na sto gramov) v sezoni prehladov dodatno podpira imunski sistem. Ob rednem uživanju lahko hren skrajša trajanje ponavljajočih se okužb dihal ali sečil. Poleg tega pomaga ohranjati uravnoteženo bakterijsko floro.

FOTO: Bhofack2/Gettyimages

Čisti dihalne poti

Surov hren ima izjemno močan dekongestivni učinek, saj spodbuja izločanje sluzi in čisti zamašene sinuse. Naravni hlapi, ki nastajajo med uživanjem, pomagajo razširiti bronhije in zmanjšati vnetje v zgornjih dihalih. Zato ga pogosto priporočajo pri sinusitisu, rinitisu ali astmi. Lahko zmanjša epizode produktivnega kašlja in zamašenega nosu. Ob tem zmanjšuje občutljivost na sezonske alergene.

Spodbuja razstrupljanje jeter

Žveplove spojine v hrenu povečujejo aktivnost encimov, vključenih v drugo fazo razstrupljanja jeter, zlasti glutation-S-transferazo. Tako telo učinkoviteje izloča strupene snovi, težke kovine in ostanke zdravil. Poleg tega vlaknine v hrenu podpirajo izločanje žolča in prebavo maščob. Ob vsakodnevnem uživanju lahko pomaga pri delovanju jeter v obdobjih obremenitev, kot so jemanje zdravil ali presežki hrane. Učinek je še večji ob uravnoteženi prehrani brez alkohola ali ocvrtih živil.

Varuje pred rakom

Izotiocianati v hrenu so močne aktivne spojine, ki so bile obsežno raziskane zaradi svojih učinkov na razmnoževanje rakavih celic, zlasti na tumorske celice v debelem črevesu, pljučih in želodcu. Spodbujajo odmiranje rakavih celic in zavirajo nastajanje novih krvnih žil, ki hranijo tumorje. Hren vsebuje tudi glukozinolate, ki se med ribanjem encimsko pretvorijo v izotiocianate. Dnevno uživanje zagotavlja stalno izpostavljenost tem spojinam. Študije na živalih potrjujejo te učinke, vendar je potrebnih več raziskav na ljudeh.

FOTO: Eskymaks/Gettyimages

Blaži telesna vnetja

Poleg razstrupljevalnega učinka ima hren zaradi encimov peroksidaze in katalaze tudi protivnetne lastnosti. Redno uživanje lahko zmanjša kronična vnetja, povezana z boleznimi, kot so artritis, vnetje debelega črevesja, presnovni sindrom ali srčno-žilne bolezni. Učinek je izrazitejši, če hren uživamo surov, saj kuhanje zmanjšuje vsebnost encimov. Fenolne kisline v korenini dodatno zmanjšujejo oksidativni stres in celice varujejo pred poškodbami prostih radikalov.

Koristi prebavi

Hren spodbuja izločanje želodčnih sokov in žolča, kar izboljšuje prebavo, zlasti mastne ali beljakovinske hrane. Učinkovit je pri počasni prebavi, napihnjenosti ali črevesni fermentaciji. Ima tudi blag karminativen učinek, kar pomeni, da zmanjšuje črevesne pline. Zaradi protibakterijskega delovanja zavira razvoj patogene mikroflore v črevesju. Vendar je potrebna previdnost, uživati ga je treba v majhnih količinah, da ne draži želodčne sluznice.

Zmanjšuje zadrževanje vode

Zaradi glukozinolatov in kalija ima blag diuretični učinek. Lahko koristi posameznikom z edemi, oteklimi nogami ali povišanim krvnim tlakom. Spodbuja izločanje strupenih snovi z urinom in čisti ledvice. V krajših obdobjih (pet do sedem dni) lahko surov hren podpira limfno drenažo in hujšanje. Diuretični učinek se poveča v kombinaciji s peteršiljem ali diuretičnimi čaji.

Izboljšuje krvni obtok

Vsakodnevno uživanje hrena spodbuja krvni obtok, ogreva okončine in zmanjšuje tveganje za nastanek krvnih strdkov. Izotiocianati imajo blag vazodilatacijski učinek (širijo krvne žile), kar lahko prispeva k znižanju krvnega tlaka. Antioksidanti dodatno zmanjšujejo tveganje za oksidacijo LDL-holesterola. Ljudje s slabim krvnim obtokom ali mrzlimi rokami in nogami si lahko pomagajo z dnevnim zmernim uživanjem. Priporoča se tudi pri kronični utrujenosti ali pomanjkanju energije.

FOTO: Murziknata/Gettyimages

Kaj pravijo raziskave?

Študija, objavljena v reviji Journal of Agricultural and Food Chemistry  leta 2015, je analizirala sestavo izotiocianatov v hrenu in pokazala, da imajo pomembno sposobnost zaviranja rasti rakavih celic, zlasti pri raku debelega črevesa. Poudarila je antioksidativno delovanje, primerljivo z brokolijem ali vasabijem, rastlinami iz iste družine. Druga študija, leta 2020 objavljena v publikaciji Fitoterapia , je pokazala, da ima izvleček hrena močne protimikrobne lastnosti in deluje proti patogenim bakterijam, kot sta Staphylococcus aureus in E. coli. Ta učinek pripisujejo izotiocianatom, ki uničujejo celične membrane bakterij.

V klinični študiji na bolnikih s kroničnim sinusitisom nemške univerze Freiburg so ugotovili, da je zdravljenje z izvlečkom hrena v kombinaciji s kapucinko skrajšalo trajanje akutnih epizod in zmanjšalo potrebo po antibiotikih. Poleg tega je metaanaliza iz leta 2021  potrdila protivnetne in antioksidativne učinke vsakodnevnega uživanja hrena ter nakazala njegov potencial pri preprečevanju kroničnih bolezni. Na splošno raziskave potrjujejo številne koristi hrena, vendar je pomembno upoštevati priporočene količine in spremljati individualne učinke.

 FOTO: Eskymaks/Gettyimages

Stanja, ki zahtevajo previdnost

• Gastritis, razjeda na želodcu ali dvanajstniku: hren draži sluznico in lahko poslabša simptome.
• Hipotiroidizem:  spojine v njem lahko vplivajo na absorpcijo joda.
• Dojenje:  ni priporočljiv zaradi aktivnih spojin, ki lahko prehajajo v materino mleko.
• Jemanje antikoagulantov (zdravil za redčenje krvi): lahko pride do interakcij in povečanega tveganja za krvavitve.
• Alergije: v redkih primerih lahko povzroči alergijske reakcije na koži ali dihalih, opozarja portal omanina.com.