Hrvaški prva Michelinova zvezdica

Kreativna in odlično prezentirana, tako so francoski ocenjevalci opisali rovinjsko restavracijo Monte Danijela Đekića in njegove nizozemske žene Tjitske, ki so ji kot prvi hrvaški podelili prvo Michelinovo zvezdico.

Michelinovi ocenjevalci so restavracije kot vselej obiskovali v tajnosti in pozorno spremljali vse, kar se je v gostilnah dogajalo, ocenjevali so kakovost sestavin, pripravo hrane, kombinacijo začimb, stopnjo ustvarjalnosti pa tudi dostopnost cen. »Sodobni slog te nežno osvetljene, romantične restavracije je v nasprotju z zgodovino uličice, v kateri se skriva. Kreativna in občasno teatralna kuhinja preseneča s svojimi modernimi tehnikami, s katerimi ustvarja čudovito predstavljene in z okusi bogate jedi,« so zapisali pri Michelinu; ocene so za zdaj dostopne le v spletni Michelinovi izdaji. No, omenjenih je še 12 restavracij iz Zagreba, 12 v Istri ter 10 v Dubrovniku, dobile so Michelinovo priporočilo, oznako žlice in vilic, ki tem gostilnam daje upanje, da bodo ob dodanem trudu morda nekoč dobile zvezdico. Med omenjenimi so ocenjevalci mirno izpustili Pellegrini, v katerem kuha Rudolf Štefan, ki je bil dvakrat zapovrstjo izbran za najboljšo hrvaško restavracijo.

Kriteriji so skrivnost

Ponosni smo, ker so pri Michelinu ocenili, da so naše restavracije vredne priporočil, v posebno zadovoljstvo pa nam je, da je gostilna dobila zvezdico, kar je največje priznanje naši gastronomski sceni in turizmu, se je veselil hrvaški minister za turizem Gari Cappelli.

Da so Michelinovi ocenjevalci na Hrvaškem, v tamkajšnjih restavracijah, se je govorilo vse lansko leto, a uradno o tem ni hotel govoriti nihče. Razlog za to naj bi bili menda izjemno strogi Michelinovi kriteriji, zaradi katerih naj bi ocenjevanje potekalo inkognito, brez pritiska medijev, ki že leta željno pričakujejo prvo zvezdico in redno omenjajo imena restavracij, ki bi jo lahko dobila, a se potem vsakokrat razočarano obrišejo pod nosom, ko Hrvaška ostane praznih rok. No, letos je drugače. Vrnimo se h kriterijem, ti so prav zares natančni in se jih ocenjevalci striktno držijo, toda v popolnosti jih ne pozna nihče, saj za javnost ostajajo skrivnost, objave iz povsem očitnih razlogov namreč ne dovolijo; jasno pa je, da ocenjevalci v popolni tajnosti obiščejo restavracije in ocenjujejo hrano, postopek je temeljit, dolgotrajen in drag – hrano in pijačo plača Michelin, da bi se izognili potencialnemu podkupovanju katerega od lastnikov restavracij. Jean Luc Naret, nekdanji generalni direktor znamenitih vodnikov, je v nekem intervjuju razkril le to, da se pri restavracijah z eno in dvema zvezdicama ocenjuje izključno in samo hrana, pri tistih najboljših, nagrajenimi s tremi zvezdicami, pa šteje prav vse, od okrasja naprej.

A čeprav veljajo Michelinove zvezdice za naj v svetu kulinarike, so marsikateremu kuharju zagrenile življenje, stremeti k popolnosti je težko, odvzeta zvezdica pa je prava katastrofa, tako za restavracijo kot tudi chefa in njegove kuharje, izguba zvezdice je hujša od nepodeljene, se strinjajo mnogi kuharji. O tem veliko pove nesrečni primer francoskega chefa Bernarda Loiseauja, ki si je leta 2003 vzel življenje, menda zato, ker je njegova restavracija Cote d'Or ostala brez dveh od treh zvezdic! Z zvezdico nagrajeni kuharji namreč veljajo za prave čarovnike in spadajo med najbolje plačane in seveda najbolj cenjene chefe na svetu! To pa seveda nikakor ni od muh.