Zadnja leta se je v naši deželi močno razpasla ponudba napolitanskih pic, ki so tako po okusu kot teksturi testa res drugačne od klasičnih. Ni pa nadgrajena ponudba edino, kar pade v oči – oziroma želodec. Opazna je še razlika v ceni. Čeprav zgodovinsko gledano pica velja za hrano revežev (seveda v tisti skromni prvotni obliki), bi zdaj glede na cene te jedi pri nas prej rekli, da bo (ponekod je že) postala hrana petičnežev. Povsem drugačna izkušnja je v Neaplju, prestolnici pic.
Zakaj margerita?
Legenda pravi, da so pico leta 1889 pripravili v čast kraljici Margareti Savojski v barvah italijanske zastave: paradižnik (rdeča), mocarela (bela) in bazilika (zelena).

Pica, ki je bila v letih 2023 in 2024 svetovna zmagovalka. FOTOGRAFIJE: Mitja Felc
Za Neapelj bi lahko rekli, da ga boste vzljubili na prvi pogled ali pa vas bo njegova kaotičnost in glasnost povsem vznemirila. Največ pa je takšnih, ki jih – sploh, če mesto primerjamo s severom Italije – tamkajšnji način življenja in navade povsem šokirajo, a hkrati privlačijo. A ne preseneti le njegova zunanjost, ampak tudi cene. Če se vrnemo na kulinarični uvod, samo za primerjavo: za pico margerito bomo v večkrat nagrajeni najboljši piceriji na svetu 10 Diego Vitagliano Pizzeria odšteli 8,5 evra. L'Antica Pizzeria da Michele velja za tisto, ki jo večina kritikov in popotnikov postavlja na sam vrh, svetovno slavo ji je utrdil tudi film Jej, moli, ljubi z Julio Roberts. Cena margerite je 6 evrov. A se kar pripravite, da boste tako za mesto v piceriji kakor za »take away« čakali v vrsti. Pica je nekaj, čemur se v Neaplju ne morete, pravzaprav ne smete upreti, a tudi druga hrana in pijača sta za naše razmere tam včasih smešno poceni.
L'Antica Pizzeria da Michele večina kritikov in popotnikov postavlja na sam vrh, cena margerite je 6 evrov.

Vrsta pred eno najprepoznavnejših in najslavnejših picerij
Nogomet je religija, Maradona je bog
Neapelj vsekakor ni samo pica, je surovo in neustavljivo srce južne Italije, kjer je na vsakem vogalu še vedno videti navdušenje nad pokojnim argentinskim nogometašem Diegom Armandom Maradono. Prav on je v času, ko je igral za tamkajšnji nogometni klub, domačinom vlil voljo in upanje. Zlasti zato, ker je dolgo veljalo, da je Neapelj mafijska prestolnica, kjer ni možnosti za uspeh. Nogomet v Neaplju ni le šport, je religija. Maradona pa je njihov bog.

Takrat je bilo na vrsti belo perilo.
Mesto je povezano tudi s spečim vulkanom Vezuv. Ob lepem vremenu na stožčasto goro seže pogled – in obratno, z Vezuva je lep razgled na Neapeljski zaliv. Ogled vulkana je ob obisku mesta kajpada obvezen; ne le zaradi čudovito vidnega kraterja, ampak tudi zaradi surove moči narave, ki jo je pokazal leta 79. Sliši se morda nenavadno, ampak prav siloviti izbruh je zaslužen, da so Pompeji (p)ostali večni. Pred dvema tisočletjema je območje prekril vroč vulkanski pepel in vanj ujel ne le domovanj, mogočnega amfiteatra in javnih kopališč, ampak tudi človeška življenja. Eno najbolj čustvenih delov Pompejev je Vrt ubežnikov (Orto dei Fuggiaschi), saj so tamkajšnji odlitki ujeti v izjemno nazornih in dramatičnih položajih, ki kažejo na zadnje trenutke njihovega boja za dih.
Z vlakom
Promet v Neaplju ponekod meji na kaos. Domačini so ga, jasno, vajeni, za tujce pa zna biti to kar šok. Večkrat se zdi, da je rdeča luč tam le svetlobni okras, hupanje pa obvezno. Zato bo najelegantnejši način obiska mesta z vlakom. Hitri vlak gre iz Gorice, cena povratne karte pa je smešno nizka. Dobi se jo že za 50 evrov.

Poslovalnica svetovno znane trgovine na neapeljski tržnici.
Neapelj nima le bogate površine, ampak tudi podzemno mesto (Napoli Sotterranea). Gre za labirint predorov, katakomb in starodavnih akvaduktov, ki so jih med drugo svetovno vojno uporabljali kot zaklonišča. Nad zemljo pa izstopa staro mestno jedro, ki je pod zaščito Unesca. Srce mesta je labirint ulic v Španski četrti, kjer so stavbe tako visoko in blizu skupaj, da sonce le redko doseže tla. Zato so prebivalci razvili sistem vrvi in škripcev, s katerimi perilo potegnejo visoko med okna nasproti stoječih si stavb, kjer je prepih najmočnejši. Ko obiščemo tržnico z oblačili in obutvijo, pa se zdi, da smo v kateri od držav tretjega sveta.

Neapelj je eno redkih svetovnih mest, ki je tako blizu spečega vulkana.