

Skoraj smo na vrhu. FOTOGRAFIJE: Janez Mihovec

Vršni greben

Pričakata nas gorski travnik in velik železni križ.

Pogled proti Stolu in Begunjščici

Razgled po Obirskem je prelep.

Severni greben Košute






Tokrat se odpravimo na Grlovec, vrh nad Borovljami, na severni strani Karavank. Zapeljemo se skozi predor Ljubelj na avstrijsko stran. Po strmih klancih se spustimo do gostilne Deutscher Peter in po petnajstih minutah od prehoda meje je tu izhodišče današnjega vzpona. Prva znamenitost je že sama gostilna, ena najstarejših daleč naokoli. Deluje že od leta 1500 in je že šesto stoletje v lasti družine Tschauko. Gostilna je svoj veliki dan doživela 25. avgusta 1728, ko sta tam prenočevala sam presvetli cesar Karel VI., oče še precej bolj znane cesarice Marije Terezije, in njegovo spremstvo. Na poti v Trst je cesar presenečeno ugotovil, da v teh krajih ljudje vsi po vrsti govore windisch, se pravi slovensko. En domačin pa je govoril nemško. To je bil lastnik gostilne Peter Tschauko. Od tega dne gostilna nosi današnje ime, vsak prvi sin v družini pa ima v spomin na veliki dan že tri stoletja ime Peter.
Dandanes je od slovenstva v teh krajih ostalo bolj malo. Ledinska imena so še slovenska, a je slovenske besede na žalost vedno manj.
Dobrih sto metrov nad gostilno ob leseni brunarici zavijemo v temačno sotesko divjega potoka. Ves čas sledimo markacijam s številko 603 in po uri vzpona smo se iz sence le dvignili nad meglo in sence v dolini. Kar naenkrat nas obsije morje sonca. Nič več vlažne mrzlote kot v dolini, ampak prijetna toplota, čeprav smo že krepko v hribovju.
Odlično označena pot teče čez drn in strn in prečka kopico gozdnih poti. Popelje nas do sedla pod Grlovcem. Tu prvič vidimo na severno stran, pogled na prepadna pobočja je kar malo strašljiv. Na srečo se ne podamo na severno stran, ampak ostanemo na soncu. Strmina je precejšna in v klanec se je treba pošteno potruditi.



Po treh urah precej napornega vzpona smo končno na vrhu. Tik pod njim se dvignemo nad gozdno mejo in na vrhu nas pričakata gorski travnik in velik železni križ. Z vrha Grlovca, ki ima v Avstriji ime Ferlacher Horn, se odpre pogled daleč naokoli. Po vseh Karavankah od vzhoda proti zahodu, pa na male vasi in samotne kmetije v gorovju. Proti jugu lahko slutimo meglo v Ljubljanski kotlini in vrhove Julijcev, ki jih vidimo prek glavnega grebena Karavank. Na severni strani je to pogled na Dravsko dolino in Borovlje in Celovec globoko spodaj.


Malo obiskani Grlovec nas preprosto navduši. V prijetnih sončnih dneh je to vzpon na prelep vrh s še lepšim razgledom daleč naokoli.