Imate mikropenis? Tako prepoznate to redko stanje

Pred nedavnim je Adolf Hitler prišel na naslovnice iz presenetljivega razloga. Poleg tega, da je minilo že 80 let od njegove smrti, je analiza DNK pokazala, da je morda imel mikropenis. Ugotovljeno je bilo, da je imel genetsko motnjo, imenovano Kallmannov sindrom, ki lahko odloži, ali prepreči puberteto in povzroči nerazvite spolne organe. Prav tako je v enem od intervjujev Rina Oh, korejsko-ameriška umetnica, kuharica, pisateljica in kreativna direktorica, ena od žrtev Jeffreyja Epsteina izjavila, da je imel obsojeni spolni predator izrazito deformiran penis, ki je bil v polni erekciji dolg le okoli pet centimetrov.

Zaradi teh odkritij se danes mnogi sprašujejo: kaj je mikropenis? Mikropenis je medicinski izraz, ki opisuje nenavadno majhen, a normalno zgrajen moški spolni organ. Čeprav je stanje redko, pogosto povzroča občutke tesnobe in negotovosti. Pomembno je razumeti, da gre za klinično diagnozo, ne za subjektivni občutek, in da obstajajo učinkoviti načini zdravljenja, še posebej, če se stanje prepozna v zgodnjem otroštvu.

FOTO: Gettyimages

Medicinska definicija

Po medicinski definiciji je mikropenis ud, katerega raztegnjena dolžina (SPL – stretched penile length) za več kot 2,5 centimetra odstopa od standardne. Struktura penisa, vključno s sečnico, spužvastim in kavernoznim tkivom, je popolnoma normalna. To stanje v svetovnem merilu prizadene približno 0,6 odstotka moške populacije. Diagnostični kriteriji se razlikujejo glede na starost. Pri pravočasno rojenih novorojenčkih, je raztegnjena dolžina penisa manjša od 1,9 do 2,5 centimetra. Pri odraslih pa je meja 7,5 centimetra. Pravilno merjenje je za postavitev diagnoze ključnega pomena: zdravnik nežno raztegne ud in izmeri dolžino od sramne kosti (ob pritisku na maščobno tkivo) do vrha glavice.

Vzroki

Glavni vzrok mikropenisa je pomanjkanje moških spolnih hormonov, predvsem testosterona, med ključnim obdobjem fetalnega razvoja (med osmim in 24. tednom nosečnosti). Normalna rast moškega spolnega uda je odvisna od delovanja organov, ki izločajo te hormone, kamor sodijo možgani (hipotalamus in hipofiza) ter testisi. Motnja na kateri koli točki te osi lahko povzroči omenjeno stanje. Najpogostejši vzroki so: hipogonadotropni hipogonadizem, pri katerem hipotalamus ali hipofiza ne proizvajata dovolj hormonov za stimulacijo testisov; primarna insuficienca testisov, pri kateri testisi ne morejo proizvesti dovolj testosterona kljub normalni stimulaciji; ter neobčutljivost na spolne hormone, kjer telo proizvaja dovolj testosterona, a tkiva, vključno s penisom, nanj ne reagirajo. Včasih vzrok ostane neznan, v tem primeru gre za idiopatski mikropenis.

FOTO: Gettyimages

Diagnostika in razlikovanje od podobnih stanj

Diagnoza se običajno postavi ob rojstvu ali v zgodnjem otroštvu. Po potrditvi te sledi nadaljnje preverjanje, ki vključuje hormonske teste z namenom odkrivanja vzroka. Pomembno je razlikovati pravi mikropenis od stanj, ki lahko ustvarijo lažen vtis majhnega spolnega organa, kot so skriti penis ali hordeja (nenormalna ukrivljenost penisa). Mikropenis ne vpliva na sposobnost uriniranja, doseganja erekcije, masturbacije ali doživljanja orgazma. Penetracija med spolnim odnosom pa je lahko otežena ali nemogoča, kar lahko povzroči psihološki stres in anksioznost. Spolni terapevti poudarjajo, da izpolnjujoč spolni odnos ni odvisen samo od penetracije: odprta komunikacija in raziskovanje drugih oblik intimnosti lahko zagotovita zadovoljstvo. Sam po sebi tudi ne povzroča neplodnosti, a hormonska motnja, katere posledica je, lahko zmanjša proizvodnjo sperme in vpliva na plodnost.

FOTO: Gettyimages

Možnosti zdravljenja

Uspeh zdravljenja je odvisen od zgodnje diagnoze. Hormonska terapija je prva in najučinkovitejša metoda, še posebej pri dojenčkih ali pred puberteto. Kratki ciklusi testosterona (injekcije ali gel) lahko spodbudijo rast penisa in pogosto pripeljejo dolžino v spodnjo normalno mejo za odrasle. Pri odraslih, kjer hormonska terapija ni bila izvedena ali ni dala rezultatov, je ena od možnosti kirurški poseg. Faloplastika omogoča rekonstrukcijo spolnega uda z uporabo tkiva z drugih delov telesa, manj invazivna metoda pa je ligamentoliza, kjer se podaljša vidni del organa. Ta poseg običajno vključuje tudi kasnejšo rehabilitacijo in/ali vsaditev podpornih vložkov. Zaradi družbenega pritiska in stigme je psihološka podpora ključna. Svetovanje in seksualna terapija pomagata pri izgradnji samozavesti ter zdravega odnosa do lastnega telesa in spolnosti, piše 24sata.hr.

FOTO: Vladorlov/Gettyimages