Imate še vse zobe?

Marsikdaj lahko slišimo, da je stanje v ustih znak stanja v telesu. In trenutni čas, ko nas spremlja strah pred okužbo s koronavirusom, ni najbolj naklonjen preventivni skrbi za zdravje zob in ustne votline. Čeprav se oralno zdravje v Sloveniji sicer izboljšuje, še vedno ni na ravni, da bi nam zobozdravnikom primanjkovalo dela, pove Nataša Gregorič, dr. dent. med., MSc. »Pri otrocih se vse prevečkrat srečujemo s kariesom, pri odraslih pa s parodontalno boleznijo in neoskrbelimi zobnimi vrstami.«

Vsekakor ima v času koronavirusa oralno zdravje verjetno še večji pomen, dodaja sogovornica. »Nedavno objavljen članek v British Dental Journal priporoča, naj ljudje med okužbo s sars-cov-2 vzdržujejo ustno higieno, da se zmanjšata bakterijska obremenitev in tveganje za superinfekcijo, ter da se slaba ustna higiena šteje za tveganje za povirusne zaplete, zlasti pri bolnikih, ki so že nagnjeni k spremenjenemu biofilmu zaradi diabetesa, hipertenzije ali bolezni srca in ožilja.« Avtor članka navaja tudi, da so bakterije, ki so prisotne pri bolnikih s hudim potekom bolezni covid-19, povezane z ustno votlino in da izboljšana higiena lahko prispeva k zmanjšanju tveganja za morebitne zaplete.

Zobje do smrti

Kot pravi zobozdravnica, Slovenci žal še vedno premalo skrbimo za oralno zdravje. »V mentaliteti slovenskega naroda je še vedno to, da je izguba zob proti 50., 60. letom življenja nekaj povsem normalnega. Ljudje se prehitro zadovoljijo z ekstrakcijo, nekateri se ne odločijo za zdravljenje, četudi bi ta isti zob, ki je pozdravljen, lahko imeli še mnogo let v čeljustih,« opaža strokovnjakinja in dodaja, da bi imela lahko velika večina vse svoje zobe do smrti, če bi namenjali malo več skrbi ustnemu zdravju. S tem bi se jim neizmerno izboljšala kakovost življenja in ne nazadnje dvignila samozavest.
Sogovornica pravi, da se prepozno zavemo, da so zobje pomembni. Po navadi takrat, ko morajo seči globoko v žep, saj marsikaterih zobozdravstvenih storitev naš obvezni zavarovalni sistem ne krije oziroma bi določeno storitev, ki jo sicer nujno potrebujejo, dobili prepozno. »Naš sistem predvideva okoli 80 evrov na osebo na leto za preventivno skrb za zobe. Če bi se na primer frizerske storitve financirale na takšen način in prek tega istega sistema, bi bilo veliko moških neurejenih, lepo urejenih pričesk finih dam pa bi bilo bore malo,« je prepričana Gregoričeva. O preventivi in pomenu zdravih zob bi morali učiti že najmlajše. »Otrokom in mladim je treba dopovedati, da jim je narava z zdravimi zobmi podarila zadetek na loteriji. In to je delo staršev in odraslih, ti morajo biti odgovornejši. Dolžnost staršev je, da otroku ne dopustijo čezmernega uživanja sladkarij, sladkih pijač in drugih živil, ki uničujejo zobe.«

Nujna preventiva

Redni preventivni obiski pri zobozdravniku ter vzdrževanje ustne higiene so za oralno zdravje izjemnega pomena in so tudi obveza vsakega posameznika, poudarja sogovornica. Sem spada upoštevanje rutine čiščenja zob in izvajanje znanih ukrepov za zdravo ustno votlino. Teh pa se, kot opaža, premalo držimo. »Vedeti je treba, da se čistemu zobu, razen travme, ne more zgoditi nič, mogoče malo obrabe. Narava je poskrbela za to, da so taki zobje lahko v čeljusti do smrti.« Če je povprečna starost v Sloveniji približno 80 let in prvi stalni zobje povprečno zrastejo pri šestih letih, to pomeni, da je lahko starost zob več kot 70 let. Te številke vsadki ne prekašajo, meni sogovornica in sklene: »Želim si, in je mogoče, da bi bile le s pravilno ustno higieno, zdravo prehrano ter tu in tam ortodontijo zobne proteze v Sloveniji del preteklosti.«