Imate zadah? Preverite tako, da poližete dlan in jo povohate

Ustni zadah je zelo pogosta nadloga, doleti približno četrtino ljudi. Žal se mnogi težav sploh ne zavedajo, dokler jih nanje uvidevno ne opozori sogovornik, včasih pa težava ni prehodnega značaja in za njo tiči resnejše stanje.

Po večini je slab zadah posledica pomanjkljive ustne higiene oziroma razmnoževanja bakterij, ki se prehranjujejo z beljakovinami, pri njihovi razgradnji pa se sproščajo zaudarjajoči žvepleni hlapi. Pogosto so krive tudi obloge na jeziku, nemalokrat pa vnetje dlesni in obzobnih tkiv, pri čemer se širijo obzobni žepki, kjer zastajajo ostanki hrane, na veliko veselje bakterij, kakopak.

Do osvežitve nam pomagajo tudi metini lističi. FOTO: Mabe123/Getty Images

Ob slabem zadahu pomislimo tudi na nezdrav zob! Poudarimo, torej, da so za preprečevanje zadaha ključni redno in temeljito ščetkanje zob, nitkanje, čiščenje jezika in redni pregledi pri zobozdravniku, če pa nas bližnji opominjajo, da se iz naših ust kljub temu širi neprijeten vonj, velja prevetriti tudi jedilnik. Česen in čebula, čeprav zelo zdrava, nista ravno prijetna za naše sogovornike, s svežino iz ustne votline se ne morejo pohvaliti niti kadilci in tisti, ki pogosto radi globoko pogledajo v kozarec in obožujejo kavo.

Včasih bolezen

Nujno je piti veliko vode, s tem namreč sproti odplakujemo ostanke hrane in bakterijam otežujemo razmnoževanje, obenem pa vlažimo usta. Suha usta in pomanjkanje sline so ravno tako lahko krivi za zadah; če se ta pojavi zjutraj, takoj ko se prebudimo, bomo težavo najverjetneje odpravili že s kozarcem vode, ki ji lahko dodamo nekaj kapljic limonovega soka.

Česen in čebula sta zelo zdrava, a nam lahko ponagajata z zadahom. FOTO: Mahirates/Getty Images

Včasih, čeprav redko, je lahko slab zadah posledica bolezni prebavil, denimo, gastroezofagealnega refluksa, ko se želodčna kislina pogosto dviguje v požiralnik in celo vrača v usta. Razlogi za slab zadah so lahko tudi angina, kronično vnetje mandljev, žrela, sinusov, požiralnika, sladkorna bolezen, bolezni pljuč, ledvična in jetrna obolenja.

Kot rečeno, pa marsikdo sploh ne ve, da ima slab zadah. Če nimamo možnosti preveriti pri bližnjem, lahko neprijetne vonjave odkrijemo tudi sami. Denimo, poližemo dlan in jo po nekaj sekundah povohamo. Rezultati so še zanesljivejši, če z vatirano paličico postrgamo po zadnjem delu jezika, sploh če je na njem opaziti bele ali rumeno rjave obloge. Ob ustni higieni in skrbi za zdravje velja za svež zadah, kot rečeno, poskrbeti tudi z ustrezno prehrano. Uživanje veliko sadja in zelenjave spodbudi izločanje sline, kar preprečuje izsušitev ustne votline, pomagamo si lahko tudi z žvečenjem žvečilnega gumija, metinih lističev in peteršilja ter lizanjem bombona.