Infarkt se začne davno pred bolečino

Srce vsak dan utripne približno 100.000-krat. Večinoma o njem ne razmišljamo, dokler ne začne opozarjati nase. Srčno-žilne bolezni, med katere spadajo srčni infarkt, možganska kap, bolezni arterij in srčno popuščanje, so še vedno med najpogostejšimi vzroki smrti. A ni vse tako črno, dobra novica je, da lahko na številne dejavnike tveganja vplivamo sami. Ne na vse, starosti in genov seveda ne moremo izbirati, lahko pa izbiramo, ali bomo kadili, koliko se bomo gibali, kaj bo na našem krožniku in ali bomo redno preverjali svoj krvni tlak, holesterol in krvni sladkor.

Prav našteto spada med najpomembnejše dejavnike tveganja, namreč visok krvni tlak, povišan holesterol, kajenje, sladkorna bolezen, čezmerna telesna teža, premalo gibanja in nezdrava prehrana. Žal pa je tako, da človek pogosto nima nobenih težav, dokler ni pozno ali celo prepozno. Zato ni dovolj, da spremljamo svoje počutje, ampak je pomembno, da poznamo tudi svoje številke. Še posebno pozorni moramo biti, če se srčno-žilne bolezni pojavljajo v družini. Če je imel bližnji sorodnik srčni infarkt ali možgansko kap razmeroma zgodaj, to povejmo osebnemu zdravniku. Kot rečeno, dednih faktorjev ne moremo spremeniti, lahko pa toliko bolj dosledno obvladujemo druge dejavnike tveganja. Recimo kadar je v družini prisotna hiperholesterolemija, pri kateri so vrednosti holesterola izrazito povišane, je potrebno zdravljenje.

Srce ima rado gibanje

Sicer pa za zdravo srce ni treba postati vrhunski športnik. Pomembnejša je redna, najbolje vsakodnevna vadba, cilj za odrasle je od 150 do 300 minut zmerne telesne dejavnosti na teden, kar ustreza pol ure hitre hoje pet dni v tednu, dvakrat na teden pa dodajmo še vaje za moč. Previdnost ni odveč, če trenutno skoraj nič ne telovadimo, v tem primeru začnimo počasi. Deset minut hoje je bolje kot nič, nato pa čas in intenzivnost postopoma povečujmo. Kolesarjenje, plavanje, ples, hoja v hrib ali hitra hoja – izberimo tisto, kar nam ustreza, če nismo za tovrstne rekreacije, je morda pravi odgovor vrtnarjenje. In ne pozabimo na sedenje: vsakdanje delo v pisarni večkrat prekinemo z vstajanjem in nekaj koraki.

Tudi pri hrani ni potrebna revolucija. Za srčno-žilni sistem je ugodna prehrana, ki vsebuje veliko zelenjave, sadja, stročnic, polnozrnatih živil, oreškov, semen, rib in nenasičenih maščob. Manj naj bo predelanih mesnin, zelo slanih in močno predelanih živil, sladkih pijač ter hrane z veliko nasičenih maščob. Posebej pazimo na sol. Priporočena količina je manj kot pet gramov na dan, pri čemer moramo upoštevati tudi sol, ki je že v kruhu, siru, mesnih izdelkih in pripravljenih jedeh. Nobenih posebnih diet, skratka, temveč zdrava prehrana po splošnih smernicah. In kaj spada med največje sovražnike srca in žil? Nedvomno kajenje, in tu je optimalna rešitev ena sama, namreč popolna opustitev. Drugi grešnik, na katerega zdravniki kažejo s prstom, je alkohol, pri katerem velja preprosto pravilo: manj je bolje.

Ne čakajmo

In ko naredimo seznam vsega, kar moramo početi in česa ne smemo, si velja zapomniti še nekaj: preventiva naj se začne veliko prej, preden zaboli v prsih. Zato je smiselno poznati svoj krvni tlak, preverjati holesterol in krvni sladkor ter s svojim zdravnikom oceniti celotno srčno-žilno tveganje, zlasti če imamo več dejavnikov tveganja ali močno družinsko obremenjenost.

Da pa nam v želji po novem, zdravem življenjskem slogu ne bi prehitro pošla sapa, začnimo dobre navade graditi počasi. Danes sprehod, jutri manj slana hrana, prihodnji teden več zelenjave, nato opustitev cigaret. Majhne spremembe, ki jih vzdržujemo leta, naredijo več kot kratkotrajna vzdržnost.

In vendar obstaja trenutek, ko ni čas za počasne spremembe, ampak za takojšnje ukrepanje. Močan pritisk ali bolečina v prsih, težko dihanje, hladen pot, nenadna slabost ali omedlevica so lahko znaki srčnega infarkta. Pri možganski kapi se lahko nenadoma pojavijo povešen obraz, šibkost roke ali noge, motnje govora, vida ali ravnotežja. Takrat ne čakamo, da bo minilo, temveč brez oklevanja pokličemo 112.