Istrski rubin

Ena izmed zadružnih kleti, ki so nastale kmalu po drugi svetovni vojni, je tudi Vinakoper v Kopru, ki je v sicer skromnejši obliki obstajala že leta 1947. Pozneje, leta 1953, so se preselili na novo lokacijo v hrib škocjanskega pobočja. Sama lokacija je bila načrtno izbrana, saj je celotna klet vkopana v hrib in je grajena s kamnom, ki omogoča optimalne temperature, ki jih potrebuje vino skozi vse leto. V tem obdobju so tudi začeli zasajevati lastne vinograde.

Hranijo do 45.000 litrov

Kamnita klet, ki je v celoti zgrajena s peščenjakom (značilna kamnina slovenske Istre), ki so ga vozili iz obnavljajočih vinogradov, ima naravno stalno temperaturo, ta je poleti 18 stopinj in pozimi osem. Razdeljena je na majhno klet, črno in belo klet ter viteško dvorano, v katerih so leseni sodi, drugi prostori pa so opremljeni s kovinskimi posodami. V viteški dvorani zorijo vina v lesenih barikih, v majhni kleti so za zorenje rdečega vina leseni sodi po 600 in 3000 litrov (tu lahko hranijo do 45.000 litrov). V črni so hrastovi sodi, ki držijo od 4000 do 12.000 litrov, hkrati lahko hranijo 242.000 litrov, tudi tu zorijo rdeča vina. V beli kleti, ki ima možnost shrambe 96.000 litrov, je med sodi, ki držijo od 3000 do 10.000 litrov, tudi najmogočnejši leseni s prostornino 41.427 litrov. Ta sod, narejen leta 1953, v katerem je nekdaj zorela malvazija, velja za enega največjih v Sloveniji in je celo med največjimi v Evropi, a danes žal ni več v uporabi. Potem sledi klet cistern, od koder gredo vsa vina v vinotoč ali polnilnico. Tako imenovana klet inoks (inox) je njihova zadnja pridobitev; v njej so 100.000-litrske cisterne, skupno lahko v njej shranijo 2,100.000 litrov vina. Tu so bile pred tem betonske cisterne, znotraj oblečene s keramičnimi ploščicami ter pregrajene, danes so jih nadomestile moderne kovinske posode. Samo ploščice na steni še spominjajo na tiste čase.

Penina po klasični metodi

Tudi druge stene, ki so bile nekdaj oblečene z ometom, danes spet krasijo nekdaj skriti kamniti zidovi. V zgornjem prostoru je še klet s posodami, ki držijo od 5000 do 30.000 litrov. Tu že 15 let nastaja penina po klasični in charmat metodi. Od leta 1966 imajo tudi vinski arhiv, kjer je shranjenih 17.000 steklenic najboljših letnikov. Zadnje pridobitve iz leta 2007 so hiša refoška, vinski bar in prodajalna. V skrbno in z dušo urejenem ambientu je res pravi vinski hram, ko človek obstane in se z užitkom sprehodi po starih in sodobno urejenih prostorih, od kleti do vinske črpalke, kjer si lahko vsak sam postreže z odprtim vinom. Danes 100-članski kolektiv ima izjemen posluh tudi za dobrodelnost. V kleti je vsa leta dobival navdih za poezijo tudi znani slovenski pesnik Tone Pavček.

Pestra ponudba

Zadruga ima največ lastnih vinogradov, in sicer 600 hektarov, ki so razpršeni v okolici do nekdanje meje z Italijo in meje s Hrvaško do Sečovelj, nekaj jih je na najbolj prestižnih legah v Izoli in na Debelem rtiču, tik ob morju, kjer je ves dan obilje sonca in vpliv morja. Posajenih imajo 65 odstotkov rdečih sort, od tega je polovica refoška, od belih pa je največ malvazije. Njihova ponudba je nadvse pestra, od sortnih vin do zvrsti, kot je linija capo d'Istria, pa capris, capris plemenito rdeče in plemenito belo, penina capris brut, narejena po klasični metodi, in kralj med temnimi, refošk rex fuscus.